Mobilizacija brez motivacije
Ukrajinska vlada je v ponedeljek v parlament vložila predlog zakona, s katerim bi bistveno razširila vpoklic v oborožene sile. O novem vpoklicu v Ukrajini govorijo že vse od neuspeha poletne ofenzive ukrajinske vojske. Zastoj na frontni črti je v ospredje potisnil tudi notranjepolitične napetosti in vedno večjo proračunsko luknjo, ki naj bi jo napolnila pomoč iz Združenih držav Amerike in Evropske unije. Toda tu se vse bolj zatika, saj tako Washington kot Bruselj ne uspeta sprejeti novih paketov pomoči.
Predlog zakona, ki ga je vlada načrtovala vsaj od sredine novembra, mora pred potrditvijo prestati presojo parlamentarnih odborov. V parlamentu bo zakon zaradi večine stranke predsednika Volodimirja Zelenskega po pričakovanjih tudi sprejet. Z novo zakonodajo bi vlada med drugimi znižala starost za vpoklic s 27 na 25 let, mobilizirala nekatere duševno in telesno prizadete ljudi ter omogočila vpoklic Ukrajincev, ki živijo v tujini. Predvidene spremembe so del načrta za mobilizacijo okrog pol milijona dodatnih vojakov. Ben Aris, urednik portala Bne Intellinews, ki se osredotoča predvsem na politiko vzhodne Evrope, pojasni, da se je rekrutiranje novih vojakov stopnjevalo že pred vložitvijo zakona.
Hkrati Aris navaja, da dodatna mobilizacija ne bi bila priljubljena, zlasti ko bodo morali na fronto odhajati vse mlajši.
Zelenski trdi, da predlog nove mobilizacije izvira iz vodstva oboroženih sil. Toda proti tem navedbam je na novinarski konferenci nastopil vrhovni poveljnik oboroženih sil Valerij Zalužni. Ta pravi, da vojaško vodstvo ni vložilo uradnega predloga za mobilizacijo, temveč je načrtovalo postopno mobilizacijo. Konkretnega števila vojakov, ki bi jih na tak način vpoklicali, ni želel razkriti. Podprl je predlog uvedbe elektronskega obveščanja o vpoklicu, nasprotuje pa večini preostalih določb zakona. Ne podpira vpoklica, ki temelji na delitvi na tri kategorije duševno in telesno prizadetih, temveč meni, da bi morali o primernosti za služenje presoditi individualno. Zalužni nasprotuje tudi predvideni rotaciji vojakov na fronti na vsake pol leta, saj bi po njegovih navedbah ta podvojila potrebe po strelivu. Dodatno navaja, da prihodnosti vojne v naslednjem letu ne vidi v številu vojakov, temveč v tehnološkem napredku.
Nejasnosti o tem, kdo je kaj rekel, in nesoglasja glede zakona odražajo daljši trend nasprotovanja med predsednikom Zelenskim in vodstvom vojske, primarno prav Zalužnim. Kot navaja Aris, je Zelenski svojo persono zasnoval na nasprotovanju kakršnim koli pogajanjem z Rusijo, zato bi s popuščanjem doživel hud udarec legitimnosti. Zalužni, ki je poznan po lanskih uspešnih ofenzivah in teh težav nima, skuša ravnati bolj pragmatično.
Čeprav se javno prerekata, sta Zelenski in Zalužni v Ukrajini priljubljena, zato Aris meni, da bo notranjepolitični položaj Zelenskega kljub novi mobilizaciji ostal trden.
Redni mandat se Zelenskemu uradno konča konec marca prihodnje leto. Zelenski je že dejal, da ne podpira izvedbe predsedniških volitev prihodnje leto. Tudi parlamentarne volitve bi morale potekati letos jeseni, a jih je vlada zaradi vojne prestavila. Vprašanje, ali bodo volitve tudi izvedene, tako ostaja odprto, saj zahodne podpornice Ukrajine vseeno želijo, da bi bile volitve izpeljane.
S tem, da predsedniških volitev najverjetneje ne bo, se strinja tudi Pavel Havlíček, raziskovalec, specializiran za vzhodno Evropo, na nevladnem Združenju za mednarodne odnose v Pragi. Meni, da izvedba predsedniških volitev v Ukrajini ravno zaradi logističnih izzivov nima veliko podpore.
Na koncu za kijevsko vlado ostaja ključno, da ohrani dobre odnose z zahodom, predvsem ZDA in Evropsko unijo, saj je od teh odvisna finančna podpora in s tem prihodnost ukrajinskega gospodarstva. Kot navaja Havlíček, je vojno uničenje državo popolnoma podredilo tuji finančni pomoči.
Tudi Aris opozarja, da državi grozi resno pomanjkanje denarja, saj je proračun za leto 2024 pomanjkljiv in finančno ministrstvo ne ve, kako bi potreben denar zagotovilo.
Nadaljnje financiranje iz Evropske unije ovira predvsem Madžarska. Na evropskem vrhu ta mesec je vložila veto na rebalans proračuna, ki je vseboval paket pomoči Ukrajini, težak 50 milijard evrov. Predsednik vlade Viktor Orbán že od začetka vojne nasprotuje financiranju Ukrajine, Aris pa meni, da je njegova odločitev zgolj pragmatične narave, saj skuša s tem prepričati Evropsko komisijo, da odmrzne skoraj 22 milijard evrov, ki jih je Madžarski odtegnila zaradi neupoštevanja evropske zakonodaje.
Na srečanju so predstavniki držav Unije odobrili tudi začetek pogajanj z Ukrajino ter Moldavijo za sprejetje v Unijo. Odločitev so sprejeli brez glasovanja Madžarske, saj je Orbán začasno zapustil sobo in bil s tem uradno odsoten. Ima pa Orbán še vedno veliko priložnosti za oviranje postopka sprejemanja Ukrajine v Unijo, zato je Havlíček začetek pristopnih pogajanj označil za zgolj simboličnega.
Obstaja še en način, kako priti do financiranja za Kijev. Zahodne države se dogovarjajo o zasegu 270 milijard evrov Centralne banke Rusije, ki so jih zamrznili v evropskih in ameriških bankah. Ta denar bi nato namenili Kijevu. S tem bi Ukrajina dobila sredstva za obnovo države, hkrati pa bi lahko vsaj še nekaj let financirala vojno.
Doslej so bile največja podpornica Ukrajine ZDA, ki so Ukrajini odobrile za okrog 40 milijard evrov vojaške pomoči. Vendar teh sredstev Beli hiši zmanjkuje, zato je predlagala odobritev novega dopolnilnega zakona, ki bi Ukrajini zagotovil dodatnih 55 milijard evrov pomoči. Toda senat, kjer imajo demokrati sicer večino, je zakon zavrnil, saj sta dva senatorja iz demokratske strani skupaj z republikanci glasovala proti zakonu. Republikanci v zameno za odobritev sredstev zahtevajo dodatno varovanje ameriške meje z Mehiko. S tem so pogajanja zamaknili na prihodnje leto.
Hkrati tudi Evropska unija išče načine, kako financirati Ukrajino v primeru, da se spor z Madžarsko ne bi razrešil do naslednjega vrha Evropskega sveta v začetku februarja. Kot poroča londonski Financial Times, naj bi v Bruslju pripravili predlog, ki bi Ukrajini zagotovil okrog 10 milijard evrov iz novega dolga Evropske komisije. Ta bi za to pridobila jamstva tistih držav članic, ki to podpirajo. Gre za sredstva, ki uradno niso del evropskega proračuna. S tem bi obšli madžarsko blokado in pomoč sprejeli brez Orbánove privolitve. Oba načrta sta zaenkrat še v zraku; da Ukrajini ne bi zmanjkalo denarja, pa bi ju morali sprejeti pred prihodnjo pomladjo.
OFFsajd sta pripravila vajenec Rok in Gal.
Vir fotografije: Evropski parlament
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj