Naj ostane pod zemljo
Štirinajst dni pred začetkom dvotedenskih podnebnih pogajanj, ki so se pričela v nemškem Bonnu, je bilo zaznamovanih s protesti proti rabi fosilnih goriv v okviru globalne iniciative Break Free From Fossil Fuels. V številnih državah na šestih celinah so protestniki prek številnih obširnih akcij poslali jasno sporočilo, naj fosilna goriva ostanejo pod površjem. Medtem ko so predstavniki 196-ih držav, zbranih v Bonnu, napovedali začetek priprave tako imenovane knjige pravil s podrobnostmi implementacije pariškega podnebnega sporazuma, sprejetega decembra lani, pa so okoljski aktivisti na več lokacijah, vsaj za kratek čas, ustavili pridobivanje fosilnih goriv.
Pariški podnebni sporazum določa, da bodo države omejile porast povprečne globalne temperature na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo. Za Evropsko unijo je predvideno zmanjšanje izpustov za 40 odstotkov. Vendar pa nacionalne zaveze za države podpisnice niso opredeljene v samem sporazumu, temveč v pravno nezavezujočih sklepih konference. Kritiki sporazuma tudi poudarjajo, da ni jasno, od kod se bo dobilo denar, ki naj bi ga namenili državam v razvoju za uresničevanje podnebnih ciljev. V Bonnu naj bi konkretneje spregovorili o izvajanju okoljevarstvenih zavez.
Prav tako v Nemčiji pa se medtem odvija ena izmed akcij v okviru Break Free, ki jo je tu sklicala organizacija Ende Gelände, udeležilo pa se je je tudi mnogo aktivistov z drugih koncev Evrope. Iz Ende Gelände razložijo, kako je organiziranje potekalo:
Več kot tisoč udeležencev je preprečilo dostavo premoga do elektrarne v Lausitzu. Kako je akcija potekala, nam opišejo organizatorji:
Trenutni lastnik elektrarne, švedsko državno podjetje Vattenfall, jo zaradi namer švedske vlade, da bi prešla na brezogljične vire, namerava prodati češki firmi EPH. V organizaciji Ende Gelände menijo, da bi bilo treba elektrarno zapreti in da se švedska vlada le otresa svoje odgovornosti do okolja:
Kot smo slišali, v organizaciji menijo, da so svoje cilje dosegli. Vendar prihodnost elektrarne še zdaleč ni zapečatena:
Z znatno večjimi težavami pridobivanja fosilnih goriv pa se soočajo na globalnem jugu, kjer poteka večina tega pridobivanja. Poleg nedvoumnih posledic, ki jih podnebne spremembe prinašajo podsaharski Afriki, pa so še bolj zaskrbljujoči lokalni vplivi na prebivalstvo in okolje. V Južni Afriki so se ravno skupnosti, ki jih je kopanje premoga najbolj prizdelo, povezale z okoljskimi aktivisti in izrazile nestrinjanje z aktualno energetsko politiko. En tak primer, kjer so v okviru iniciative potekali protesti, opiše Lerato Letebele iz okoljske organizacije 350Africa.
Črpanje nafte s strani velikih multinacionalk podsaharski Afriki ni prineslo obljubljenega bogastva, temveč le pustilo nepopravljivo ekološko škodo, kar je najbolj očitno v primeru delte reke Niger. S tem razlogom je glavnina protestov v okviru iniciative Break Free v Nigeriji potekala v Ogoniju, kjer se je črpanje nafte začelo leta 1956. Nnimmo Bassey iz Health of Mother Earth Foundation iz Nigerije.
Velika večina držav globalnega juga je podpisala omenjeni pariški podnebni dogovor, a njegova implementacija v večini zaenkrat ostaja le želja. Južnoafriška republika zadovoljuje kar 93 odstotkov energijskih potreb s premogom in je uvrščena na 12. mesto po emisijah ogljikovega dioksida. Letebele o pomenu iniciative.
Pariški dogovor po mnenju Basseya ne ponuja dolgoročne rešitve za problem globalnega segrevanja. Bassey meni, da je vsakršen dogovor, ki se ne bo direktno spopadel z ekološkimi posledicami pridobivanja fosilnih goriv, vnaprej obsojen na neuspeh.
Tipičen argument nasprotnikov tovrstnih iniciativ je, da proizvodnja fosilnih goriv prinaša službe in napredek za lokalno prebivalstvo. Ta mit ovrže Letebele.
Poleg Nigerije in Južnoafriške republike, pa se aktivistični duh v boju proti nadaljnemu širjenju operacij pridobivanja fosilnih goriv širi tudi drugod po celini, kar Basseya navdaja z optimizmom.
OFFsajd sta pripravila vajenka Zala in Antun
Dodaj komentar
Komentiraj