Ne-nevtralna Evropska komisija
Pozdravljeni v današnjem Offsajdu, kjer pretresamo nedavno poročilo organizacije Corporate Europe Observatory o ponovnih nagnjenjih Evropske komisije k privatizaciji. Poročilo podrobno obravnava 800 tisoč evrov vredno pogodbo, ki jo je lani sklenil evropski Direktorat za ekonomska in finančna vprašanja z računovodskim podjetjem KPMG in zasebno italijansko univerzo Luigi Bocconi. KPMG in univerza v skladu s to pogodbo preučujeta breme podjetij v državni ali javni lasti za državne proračune.
Evropska unija mora, sledeč Pogodbi o delovanju Evropske unije, zavzemati nevtralno stališče do lastništva podjetij v državah članicah. Kot navaja člen 345 pogodbe: Pogodba v ničemer ne posega v lastninskopravno ureditev v državah članicah. Evropska unija pa kljub temu z različnimi smernicami, priporočili in preiskavami državam članicam pogosto svetuje o “prestrukturiranju” državnih podjetij ali še bolj evfemistično rečeno o “strukturnih reformah” državnih podjetij. Takšne formulacije članice pogosto usmerjajo k privatizaciji.
Vsebino pogodbe, ki sta jo sprejela evropski Direktorat za ekonomska in finančna vprašanja in podjetje KPMG v sodelovanju z italijansko univerzo, povzame raziskovalka Corporate Europe Observatory Vicky Cann:
Podjetje KPMG mora sicer direktoratu poročati na vsake tri tedne. Končna verzija naj bi bila objavljena ta mesec. Do danes ni komisija objavila niti enega od teh poročil, razloži Cann:
Računovodsko podjetje KPMG je sicer eno izmed velikih štirih računovodskih podjetij. Že v preteklosti je več državam svetovalo o prodaji državnih podjetij ali naravnih virov, na primer o privatizaciji banke CSD na Slovaškem, vode v Saudovi Arabiji, Braziliji, na Filipinih in drugod. Južnoafriška podružnica podjetja KPMG je bila vključena v s korupcijo prepredene posle družine Gupta, za katere je 15 let izvajala računovodske storitve. Če že konflikt med preiskovanjem finančne učinkovitosti državnih podjetij in svetovanjem pri privatizaciji ni dovolj, pa dodajmo še, da veja KPMG nudi nekatere profesionalne usluge in lahko v primeru, da se država odloči za privatizacijo, nadomestijo tiste, ki jih je prej opravljalo državno podjetje. Rečeno drugače: v primeru, da se državno podjetje privatizira, KPMG ne profitira samo od svetovanja in opravljanja računovodskih storitev, temveč lahko z določenimi podpornimi službami kot podizvajalec takoj vstopi v privatizirano podjetje.
Ugotovitve poročila, ki ga pripravlja KPMG v sodelovanju z zasebno italijansko univerzo, bi lahko vplivale na prihajajoči evropski semester. Evropski semester so ekonomske smernice, ki jih od finančne krize leta 2007 naprej državam članicam nalaga Evropska komisija. Pravno niso obvezujoče, se pa lahko država članica znajde v težavah v primeru, da jih ne upošteva in s tem ne zadosti določenim kriterijem - pri smernicah o varčevalnih ukrepih na primer mora država imeti proračunski deficit manjši od treh odstotkov.
Leta 2015 in 2017 je evropski semester petim državam članicam svetoval glede podjetij v državni lasti, kljub temu da naj bi bila pozicija Evropske unije o lastninskopravni ureditvi držav članic nevtralna. Sloveniji je komisija v obeh semestrih svetovala glede podjetij v državni lasti, prav tako pa že leta 2013, ravno v času, ko se je pri nas pripravljala privatizacija bank.
Poleg evropskih semestrov so za privatizacijske težnje problematični tudi trgovinski sporazumi z bolj tržno-liberalnimi državami, kot so na primer Kanada in Združene države Amerike. Sporazuma CETA in TTIP lahko potencialno povzročita privatizacijo najbolj temeljnih javnih uslug, kot je na primer zdravstvo, saj je zdravstvo v teh sporazumih obravnavano kot ekonomska aktivnost, razloži Cann:
Evropska unija je z več dokumenti in poročili nakazala, da si želi, da bi bile ekonomske smernice bolj pravno obvezujoče, kar bi lahko bilo samo po sebi problematično, sploh če na evropski ravni obstaja težnja k privatizaciji. Takšen dokument je na primer Poročilo petih predsednikov, ki ga sestavljajo predsedniki Evropske komisije, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta, evroskupine in Evropske centralne banke. V poročilu so se zavzeli, da bi evropski semester postala bolj pravno obvezujoča smernica.
V zaključku današnjega Offsajda Cann izpostavi kontradikcije med v pogodbi določeno nevtralnostjo Evropske unije o lastninskopravni ureditvi držav članic in nedavnimi dejanji Evropske unije.
Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.
Dodaj komentar
Komentiraj