Po poročanju predstavnikov Europola naj bi bilo med begunci, ki so v lanskem letu prišli v Evropo kar 27%  mladoletnih. Podatek potrjuje tudi statistika, ki jo je danes predstavila slovenska vlada, ki pravi, da je med begunci, ki so prispeli v zadnjih 4 mesecih, več kot polovica žensk in mladostnikov. Te informacije hitro postanejo zaskrbljujoče, in sicer ko se raziskave obrnejo stran od suhih statistik k situaciji, v kateri se ti mladoletniki znajdejo ob prihodu v Evropo. V zadnjih dneh smo lahko zasledili dve novici, ki prikazujeta urgentno stanje - s strani Europola informacije, da je kar 10 tisoč mladoletnikov znotraj EU izginilo in obstaja visoka možnost, da so izpostavljeni različnim zlorabam, drugo poročilo pa se je osredotočilo na delo beguncev v Turčiji, kjer je zaznano otroško delo beguncev.

Organizacija Business and Human Rights Resource Centre je izdala poročilo o delu beguncev v Turčiji. Osredotočili so se predvsem na tekstilno industrijo, ki je sicer le ena izmed tistih, kjer je prisotno neformalno delo beguncev in s tem visoka stopnja izkoriščanja. Direktor organizacije Philip Bloomer nam je pojasnil, da so se za ta sektor odločili zaradi vedno večjega števila poročil s terena o delu beguncev v turških tovarnah. Eno izmed vprašanj se je nanašalo tudi na otroško delo, ki naj bi ga zaznali oziroma v svojih odgovorih priznali dve od vprašanih podjetij:

Izjava

Vprašanje je, kaj vse se dogaja na terenu in o čem podjetja niso želela poročati, a je problem lahko tudi pri dobavnih verigah tistih podjetij, ki so najdbe prostovoljno opisali. V Turčiji je namreč izjemno razširjeno najemanje podizvajalcev, ki se veriži precej dlje od prve tovarne, s katero je povezana neka oblačilna veriga. Kako delovanje podizvajalcev ponavadi ni vključeno v raziskave in inšpekcijske nadzore, opiše Bloomer:

Izjava

Kršenje delovnopravne zakonodaje, vključno z otroškim delom, je tako več kot olajšano, a to niti ni izvor problema. Težava je v tem, da je beguncem oziroma prosilcem za azil v veliki meri onemogočeno formalno, torej legalno delo, istočasno pa ne prejemajo pomoči, ki bi jim omogočila preživetje. Delo na črno je tako edino, kar jim preostane, pri čemer pa je zaradi izjemno nizkega plačila, ki ga ob tem prejemajo, pogosto nujno, da delajo tudi otroci. Bloomer razloži, kaj za posameznike in posameznice pomeni dejstvo, da nimajo možnosti pridobiti delovnega dovoljenja v Turčiji:

Izjava

Sirski begunci v Turčiji so bili do sedaj v zakonodaji predvideni kot le začasni gostje, kar jim je v veliki meri onemogočalo dostop do dovoljenj za delo. To naj bi se spremenilo zaradi dogovora med EU in Turčijo o beguncih, ki med drugim vsebuje določbo, da bodo lahko begunci po 6 mesecih zaprosili za dovoljenje za delo. Če bodo to dobili, bodo za njih veljale enake pravice kot za turške državljane in državljanke. Preverili smo še prakso v Sloveniji, kjer podobna ureditev že obstaja, a ne odgovarja nujno na realnost begunk in beguncev, vključno z mladostniki brez spremstva. Več o tem Marina Uzelac iz Slovenske Filantropije:

Izjava

Delo za vsaj majhno plačilo je lahko eden izmed razlogov za kaj se tudi mladostniki odločijo za to, da zapustijo namestitvene centre. Brian Donald iz Europola je ta teden izjavil, da pri evropski policiji ocenjujejo, da je iz uradnih postopkov in registrov v zadnjem letu izginilo vsaj 10 tisoč otrok, med katerimi jih je veliko brez spremstva. Marino Uzelac smo vprašali, kaj iz tega podatka sploh lahko razberemo:

Izjava

Predstavnik Europola je poročal tudi o tem, da naj bi bilo veliko prej omenjenih otrok žrtev kriminalnih mrež. Da azilne domove in druge namestitvene centre zapusti veliko število mladostnikov, se potrjuje tudi na primeru Slovenije. Kaj se po tem z njimi zgodi, pa je težko vedeti. Več o pomanjkanju podatkov, Uzelac:

Izjava

Tako otroško delo kot trgovina z ljudmi in hude zlorabe najbolj ranljive in nezaščitene skupine beguncev so v porastu, ukrepanje pa več ali manj neobstoječe. Države EU se še vedno niso niti dogovorile, kako bodo zbrale obljubljene 3 milijarde evrov, s katerimi naj bi Turčija begunce v čim večji meri zadržala na svojih tleh. Tam, kjer ti ljudje tako ali tako nimajo možnosti dostojnega življenja, kar se glede na trenutno delovanje turške države najverjetneje ne bo spremenilo na bolje. EU medtem ignorira državne zločine trenutno prikladne zaveznice Turčije, nevladne organizacije pa opozarjajo, da dokumenti Sveta EU nakazujejo na težnje EU k omejevanju delovanja prostovoljcev, ki v Grčiji rešujejo begunce iz morja.

Tudi v  Sloveniji razumevanje problematike ni dosti večje, za primer samo omenimo, da so organizacije Društvo Ključ, Društvo Mozaik, PIC in Slovenska filantropija, ki verjamejo, da morajo biti mladoletni migranti in migrantke deležni varne namestitve, primerne obravnave in zaščite, sestavile predlog za namestitveni center. Ta bi naslavljal potrebe migrantov, vključno z otroki brez spremstva, ki so bili ali bi lahko bili izpostavljeni trgovanju z ljudmi, prisilnim porokam, delovnem izkoriščanju, izvrševanju kaznivih dejanj pod prisilo ter siljenju v beračenje. Kljub temu, da je bil predlog predstavljen Ministrstvu za delo, Ministrstvu za izobraževanje in Varuhinji za človekove pravice, zaenkrat še ni bilo postavljenih nobenih načrtov za dejansko izvedbo tega ali podobnih projektov, ki bi omogočili večjo varnost in zaščito mladostnikov pred zlorabami. Kam vodi ignoranca na državni in evropski ravni, je vedno bolj jasno, prav tako tudi, da ponovno največje breme nosijo tisti, ki so že tako v najbolj ranljivem položaju.