Nekaj skoraj neodvisnega v deželi Danski
V današnjem Offsajdu se podajamo na vikinško odpravo na največji otok na svetu, Grenlandijo. V avtonomni državi znotraj danske kraljevine, kjer beležijo najvišje število samomorov na 100 tisoč prebivalcev, in kjer volilne lističe razvažajo tudi s pasjimi vpregami, so se odvile parlamentarne volitve. Na njih je socialdemokratska stranka Siumut pridobila 27 odstotkov glasov in tako za 500 glasov premagala drugouvrščeno stranko demokratičnih socialistov Inuit Ataqatigiit. Stranki sta sicer že na prejšnjih volitvah leta 2014 osvojili največje število glasov, vendar jima je od takrat podpora padla. To se je zgodilo predvsem zavoljo desne stranke Demokraatit, ki je prejela 19 odstotkov glasov. Slednja ima do neodvisnosti od kraljevine Danske bolj zadržan odnos kot levi Siumut in Inuit Ataqatigiit. V osredju predvolilne kampanje je bilo poleg grenlandske neodvisnosti še vprašanje razvoja infrastrukture in gospodarstva.
Parlamentarne volitve so se zaradi priprav na veliko reformo o ribolovu odvile pol leta prej kot načrtovano, razloži Ulrik Pram Gad iz Univerze Aalborg na Danskem.
Največji levi stranki Siumut in Inuit Ataqatigiit sta skupaj dosegli 17 sedežev, kar je dovolj za vzpostavitev koalicije v 31 članskem parlamentu, če se stranki za to ponovno odločita. Obe stranki se načeloma zavzemata za grenlandsko neodvisnost, do nje je bolj zadržana desna stranka Demokraatit. Pram Gad poudari, da se je v danskih medijih vprašanje neodvisnosti preveč izpostavljalo, in da se grenlandske stranke dobro zavedajo predvsem ekonomskih izzivov, ki jih neodvisnost predstavlja.
Birger Poppel iz Grenlandske univerze ob tem poudari, da vprašanje na teh volitvah ni bila sama neodvisnost, temveč kako hitro in pod katerimi pogoji.
Zgodovinsko je Grenlandija leta 1979 prejela avtonomijo od Danske, leta 2009 pa je pridobila samovlado. Na grenlandsko vlado je postopoma prehajalo vse več pristojnosti, tako da Danska trenutno nadzoruje le še del grenlandske zunanje politike. Grenlandska vlada si želi več avtonomije predvsem na tem področju, razloži Pram Gad:
Danska letno Grenlandiji nameni slabih 500 milijonov eurov, kar predstavlja več kot polovico grenlandskega proračuna. Grenlandija je tako predvsem ekonomsko še povsem odvisna od Danske. Drugi največji del grenlandskega gospodarstva predstavlja ribolov. Več Pram Gad:
Izzivi novoizvoljene grenlandske vlade tako ležijo predvsem v diverzifikaciji gospodarstva in iskanju priložnosti v povezavah z drugimi državami.
Pri tem je pomembno izpostaviti, da se grenlandsko prebivalstvo spopada z res specifičnimi problemi. Na največjem otoku je razpršenih 55 tisoč prebivalcev v 17 mestih, največje od njih - prestolnica Nuuk - pa ima 17 tisoč prebivalcev. Znotraj ozemlja ni razvitih prometnih povezav, raven izobrazbe je izjemno nizka, visok je delež samomorov.
Na Grenlandiji se letno ubije 107 na sto tisoč prebivalcev, kar je več kot dvakrat toliko kot v Litvi, kjer beležijo najvišjo stopnjo samomorilnosti med suverenimi državami. Stopnja samomorilnosti na Grenlandiji je primerljiva še z nekaterimi skupnostmi na severu Kanade in Aljaske, ter na samem severu skandinavskih držav. Pri tem je pomembno izpostaviti, da je povprečna starost samomorilcev pod 35 in da se jih največ zgodi v starostni skupini med 15 in 24 let.
Grenlandska socialna država je bila sicer vzpostavljena na nordijskem modelu, vendar tam preprosto ne funkcionira. Levi stranki Siumut in Inuit Ataqagiit sta zato v predvolilnem boju izpostavljali višanje davkov za najbogatejše, desna Demokraatit pa se je zavzemala za nižanje davkov in privabljanje tujih investitorjev.
Stranki Siumut in Inuit Ataqatigiit po mnenju Pram Gada že zgodovinsko gledano sodita skupaj, kljub nekaterim manjšim nasprotovanjem glede reforme o ribolovu. Hkrati v zaključku današnjega offsajda poudari, da so glede na trenutno stanje mogoče tudi drugačne koalicije:
Dodaj komentar
Komentiraj