Nenatančno odmerjena represija
Varuhinja človekovih pravic je na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti novele Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Dopolnitve in spremembe zakona so bile v Uradnem listu objavljene 25. februarja, kljub pomislekom informacijske pooblaščenke in številnih civilnih iniciativ. Takrat na novo formirana Skupina za varnost državljanov je denimo organizirala protest pred državnim zborom, ki očitno ni vplival na zakonodajni postopek. Spremenjeni zakon o pooblastilih policije je tako z utemeljitvijo, da zadostuje potrebam policijske organizacije po učinkovitem zagotavljanju varnosti v skupnosti, brez težav prešel v veljavo. Nova policijska pooblastila, ki jih zakon uvaja, so uporaba brezpilotnih letalnikov z možnostjo prepoznanja obrazov, avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic in uporaba električnih paralizatorjev. Hkrati zakon omogoča zbiranje biometričnih podatkov vsakogar ter uvaja avtomatsko zbiranje in rabo podatkov o letalskih potnikih za vse lete - tudi tiste znotraj Evropske unije.
Varuhinja človekovih pravic je zahtevo za oceno ustavnosti zakona sprožila po prošnji informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik. Ta povzame razloge za svojo odločitev:
Z ministrstva za notranje zadeve so nam odgovorili, da, citiramo, “je varnost pomembna človekova pravica in MNZ pri zagotavljanju te pravice vselej izhaja iz načela sorazmernosti, torej z najmanjšimi možnimi posegi v človekove pravice zagotoviti varnost in izvedbo policijske naloge”. Nasprotno meni urad varuha človekovih pravic, ki se je v zahtevi za oceno ustavnosti osredotočil predvsem na člene 112.a, 113. in 114.a. Po mnenju varuhinje vsi trije členi prekomerno posegajo v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov in zahteva po sorazmernosti v vseh treh členih ni izpolnjena.
Zakon o nalogah in pooblastilih policije je ministrstvo za notranje zadeve spremenilo tako, da policistom omogoča uporabo tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic. To pomeni, da se z navedenimi sredstvi fotografira registrsko tablico, po optični prepoznavi znakov na tablici se kombinacijo primerja s podatki v želeni bazi, sistem pa lahko nato še opozori na morebitno ujemanje parametrov. Citiramo varuhinjo: “Dejansko torej, [113. člen] tak kot je, policiji omogoča množičen nadzor, ne da bi bile pri tem zanj izkazane še sorazmerne legitimne koristi družbe. /.../ Izpostavljeni odstavek sicer res določa, da se množičnega nadzora s tehničnimi sredstvi za optično prepoznavo registrskih tablic naj ne bi omogočalo, vendar pa zakon pojma 'množičnega nadzora' nikjer ne opredeljuje.” Varuhinja zato sklepa, da je ocena o tem, kdaj naj se samoomejijo, povsem v domeni policistov.
Mojca Prelesnik se z varuhinjo strinja in pojasni logiko člena, ki samonadzor policistov omogoča:
Pri uporabi brezpilotnih letal varuhinja kot najbolj kritično vidi dikcijo, po kateri je uporaba brezpilotnih zrakoplovov zaradi zbiranja podatkov dovoljena tudi »za dokazovanje kaznivih dejanj in prekrškov in identificiranje kršiteljev oziroma storilcev«. Varuhinja trdi, da se bo glede sleherne uporabe brezpilotnega zrakoplova mogoče sklicevati na to, da gre za napore v smeri “dokazovanja” tega ali onega kaznivega dejanja oziroma tega ali onega prekrška.
Komentira Prelesnik:
Kdaj in kako bo vlada izvedla nakup dronov, ni znano, a Prelesnik opozarja na primer naprav za prisluškovanje oziroma IMSI-lovilcev, ki jih policija še danes uporablja brez ustrezne zakonske podlage. Tudi zato so si na uradu informacijske pooblaščenke…
Naslednja sporna točka zakona policiji omogoča zbiranje podatkov o potnikih letalskih prevoznikov. Ti podatki naj bi služili “strateškemu in operativnemu ocenjevanju tveganj posameznikov, ki so povezani s kriminalno dejavnostjo”. V zakonu so ti podatki opredeljeni kot “informacije o potnikih, ki pogosto letijo” in “druge morebitne posebnosti, povezane s potovanjem potnika”. Po mnenju varuhinje človekovih pravic je pomenska odprtost tu prevelika in ni zadoščeno ustavnim zahtevam po določni opredeljenosti tega, kar se lahko preiskuje.
Zelo podobno stališče je sodišče Evropske unije zavzelo v mnenju glede sporazuma med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence o letalskih potnikih. Sporazum je konceptualiziran podobno kot del zakona, ki to področje ureja pri nas. Več Prelesnik.
Glede evidence podatkov o potnikih sta parlament in svet Evropske unije aprila lani sprejela direktivo, ki postavlja normativne zakonodajne okvirje. Že ta je po mnenju sodišča Evropske unije zastavljena preohlapno, a slovenski Zakon o nalogah in pooblastilih policije gre še korak dlje. V katalogu “terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj” je namreč navedenih še več točk, na podlagi katerih policija lahko zbira osebne podatke. O podobnostih med direktivo in slovensko zakonodajo nadaljuje Mojca Prelesnik.
Zakon omogoča tudi uporabo paralizatorjev in zbiranje biometričnih podatkov, do česar se varuhinja človekovih pravic ni opredelila. Spornost biometrije povzame Prelesnik:
Mojca Prelesnik Offsajd zaključi z mislijo o sodni praksi ustavnega sodišča, ki ima trenutno v rokah merilo za določitev nove pravne in legitimne državne represije.
Dodaj komentar
Komentiraj