Neprostotrgovinsko Celje
Mestna občina Celje je na včerajšnji občinski seji sprejela sklep o razglasitvi območja brez prostotrgovinskih sporazumov, kot so TTIP, CETA, in TiSA. Razglasitev je bila sprejeta na podlagi pobude svetnika Matije Kovača, ki prihaja iz vrst koalicije Združena levica. Kako so v Združeni levici prišli do ideje za razglasitev Celja kot območja brez TTIP in kaj je botrovalo izbiri prav tega mesta? Kovač.
Celje se je tako pridružilo široki evropski iniciativi, ki obsega že preko 1850 območij brez TTIP. Začetke razglaševanja območij proti trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike razloži koordinator evropske mreže TTIP-Free zones Nils Loret:
Pobude za razglaševanje območij brez TTIP v največji meri podajajo aktivisti in predstavniki lokalnih oblasti. Kako svoja stališča približujejo kar najširšemu krogu lokalnega prebivalstva in kakšno politično moč jim to prinaša, obrazloži Loret:
Loret sicer izpostavlja povezanost lokalnih oblastnikov s prebivalstvom, vendar pa po besedah Kovača kljub sprejetju sklepa v mestnem svetu angažma celjskih pobudnikov ni bil ravno pretiran:
Upor proti čezatlantskemu trgovinskemu in naložbenemu partnerstvu, kot se glasi prevod kratice TTIP, je, kot že omenjeno, dosegel preko 1850 območij in mest po Evropi. Kje je pobudnikom uspelo mobilizirati največ mestnih oblastnikov, pove Loret:
Večina območij brez prostotrgovinskih sporazumov je trenutno v centralni Evropi. Načrte za prihodnost in možnosti širitve teh območij razkrije Loret:
Kakšni pa bodo nadaljni koraki Združene levice pri širitvi območij brez prostotrgovinskih sporazumov v Sloveniji, razloži Kovač:
Ključni cilj TTIP je odprava trgovinskih ovir, kot so denimo carine in naložbene omejitve, kar bi olajšalo nakup in prodajo storitev in blaga ter postopoma pospešilo ekonomski razvoj tako Evropske unije kot Združenih držav Amerike. Med kritikami sporazuma so najglasnejše tiste o zmanjšani suverenosti nacionalnih držav na račun povečevanja vpliva korporacij, kar bi za seboj potegnilo krčenje socialnih pravic, prehranske varnosti ter varnosti okolja. Podobna sklicevanja je v svoji argumentaciji uporabil tudi Kovač:
V preteklih letih, pogajanja glede TTIP namreč potekajo že od leta 2013, je bil večkrat problematiziran sam proces pogajanj. Gradiva in pogajalska izhodišča so bila namreč dostopna le ozkemu krogu pogajalcev, kar je javnosti dalo močan vtis o netransparentnosti. Prav to je tudi razlog, da bi ob sprejemanju sklepov za razglasitev območij brez tovrstnih sporazumov pobudniki ravnali v slogu kar najvišje možne stopnje demokratičnosti, še posebej, če prihajajo iz vrst progresivnih političnih opcij. Kljub za praktično vse družbene skupine pomembni temi javne razprave pobudniki niso organizirali. Za zaključek današnjega OFFsajda Kovač pove še, kdo znotraj mestnega sveta je sklepu najglasneje nasprotoval:
OFFsajd je pripravila vajenka Sara.
Dodaj komentar
Komentiraj