No to NO(x)
Vsi bolj ali manj poznamo ali vsaj slutimo nevarnosti, ki jih bo prinesla prihodnost, če ne zmanjšamo izpustov toplogrednih plinov, vendar je za naše zdravje pomembno zmanjšati tudi druge škodljive emisije. To ni tematika zgolj za okoljevarstvenike in pisce zakonodaje, temveč tudi za sodišča. Tako je Evropsko sodišče v tožbi, ki jo je vložila Evropska komisija, razsodilo, da je Nemčija med letoma 2010 in 2016 sistematično in vztrajno presegala dovoljene meje izpustov dušikovega oksida in dioksida v številnih večjih mestih. Hkrati po mnenju sodišča ni vpeljala sprememb, da bi prekoračitve izpustov čim bolj omejila. V današnjem OFFsajdu tako o dušikovem oksidu in dioksidu, metodah zmanjševanja izpustov plina ter o pomenu tovrstnih sodb za evropsko javnost.
Nemške kršitve se nanašajo na letne prekoračitve omejitve izpustov na 26-ih območjih, med katerimi so Berlin, München in druga večja nemška mesta, ter na dve urni prekoračitvi omejitve izpustov v Stuttgartu in na širšem območju Frankfurta. Sodba Evropskega sodišča ne omenja morebitnih sankcij zoper Nemčijo, le da more kršiteljica takoj upoštevati sodbo. Toda sodba lahko Evropski komisiji služi, da sankcionira Nemčijo ali ji naloži novo usmeritev. Nemška stran opozarja, da se sodba nanaša na obdobje pred nemškim sprejetjem ukrepov proti izpustom in da so nemški izpusti sedaj v skladu z evropsko uredbo.
Kot pove Marjeta Benčina, strokovna sodelavka društva za sonaraven razvoj Focus, so tovrstne sodbe razen v primeru denarnih kazni veliko bolj kot za države pomembne za splošno javnost, da postane ta bolj ozaveščena in se hitreje odloči uporabiti sodno pot zoper kršitve okoljske ureditve.
Kadar govorimo o omejevanju izpustov plinov, nas pogosto prešinejo misli o ogljikovem dioksidu, talečih se ledenih ploskvah in obnovljivih virih. Toda slovenske in evropske direktive se poleg toplogrednih plinov ukvarjajo tudi z omejevanjem drugih plinov, ki jih povzročajo fosilna goriva. Kakšna je razlika med ogljikovim dioksidom in dušikovim dioksidom in kakšen vpliv imata, predstavi Benčina.
Po podatkih Evropske okoljske agencije vrednosti dušikovega oksida in dušikovega dioksida neprenehoma padajo od 90. let prejšnjega stoletja, vendar še vedno prihaja do prekoračitev izpustov kot v nemškem primeru. Izpusti dušikovega oksida in dioksida naj bi prispevali k smrti oziroma pomembnemu skrajšanju življenjske dobe 55.000 ljudi v Evropski uniji, kar je za polovico manj kot pred desetimi leti. Do prekoračitev prihaja zaradi preteklih subvencij vozil z dizelskim motorjem. Evropske države so do sredine preteklega desetletja spodbujale nakupe dizelskih vozil, saj te proizvedejo manjše količine toplogrednih plinov. Toda dizelski motorji pri izgorevanju proizvedejo veliko več izpustov dušikovih spojin kot vozila z motorjem na bencin, zaradi česa se je evropska strategija morala spremeniti.
Glavni viri izpustov dušikovega oksida in dioksida so po podatkih Evropske okoljske agencije iz leta 2019 cestni promet, ki znaša 36 odstotkov vseh izpustov, ter gospodinjska in industrijska poraba energije ter proizvodnja električne energije, ki skupaj znesejo 44 odstotkov. Poleg tega se pojavljajo tudi drugi viri, pove Benčina.
Evropska unija regulira izpuste dušikovega oksida in dioksida, a kot opozori Benčina, so smernice in mejne vrednosti potrebne prenove, hkrati pa je treba vedeti, da ni nobene vrednosti plinov, ki bi jo lahko imeli za varno.
Toda kako sploh ukrepati proti izpustom plinov? Benčina na prvo mesto postavlja meritve, ki dajo širšo sliko stanja izpustov. Šele nato pridejo na vrsto ukrepi, ki morajo biti drastični, če želimo doseči znižanje izpustov, še opozarja.
Spremljanje izpustov so v Focusu po besedah Benčine letos v Ljubljani izvedli pozimi, ko je bilo prometa manj, a so ponekod vseeno zaznali povišane vrednosti. Nove podatke zadnjih meritev še čakajo, a pričakujejo, da bodo pokazali, da imamo tudi v prestolnici povišane izpuste dušikovih oksidov. V ta namen bi bilo po besedah sogovornice treba spodbuditi pristojne k hitrejšemu ukrepanju ter izvesti raziskavo tudi drugod po Sloveniji.
Velik doprinos je možnost, ki se je civilna družba vedno bolj zaveda, da je moč pred sodišči naslavljati tudi okoljsko problematiko, ki ima vedno večje ciljno občinstvo. Toda v lovu za zeleno prihodnostjo je treba biti pripravljen na hitre spremembe, saj že jutri včerajšnje rešitve mobilnosti, energetike ali bivanja lahko nudijo nove težave namesto rešitev okoljskih vprašanj. Kot je bilo to lahko videti pri zgrešenem državnem subvencioniranju dizelskih vozil.
Dodaj komentar
Komentiraj