O nepremičninskem davku
Slovenska stanovanjska politika je pereča tema tako v političnem kot medijskem prostoru. Ponovno obravnavo teme je spodbudila Levica, ki je pred dvema tednoma v državni zbor vložila predlog zakona o davku na prazne in velike nepremičnine. Predlog zakona je namenjen progresivni obdavčitvi, predvideva pa obdavčitev fizičnih oseb, lastnikov teh nepremičnin. Osnovo zanjo določa vrednost nepremičnine, ugotovljena s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin. V Sloveniji je namreč praznih okoli 170 tisoč stanovanjskih enot, kar bi omogočilo nastanitev za približno pol milijona prebivalstva. Na predlog zakona se je odzvala zlasti stranka Nova Slovenija, ki je včeraj vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganem zakonu. V NSi so predlog zakona označili kot problematičnega in napovedali, da bodo storili vse, da predlagani zakon ne bo sprejet. Na predstavitvi volilnega avtobusa NSi v Ljubljani je vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat povedal, da je stranka že včeraj v državni zbor vložila predlog razpisa posvetovalnega referenduma o tem zakonu. Do zaključka redakcije noben sogovornik iz NSi ni imel časa za pogovor z nami. O predlogu zakona smo se pogovarjali s članom Levice, Danom Juvanom.
Kot nam je povedal arhitekt Aleš Vrhovec, je zakon o obdavčitvi nepremičnin nujno orodje stanovanjske politike.
Vrhovec predlog zakona o obdavčitvi nepremičnin razume tudi kot instrument za spreminjanje trga nepremičnin. Pametno zastavljen davek bi tudi spodbudil gospodarjenje z nepremičninami.
Levica pojasnjuje, da se v predlogu zakona o davku na prazne in velike nepremičnine navezujejo na določbe zakona o davkih občanov iz leta 1988, ki ureja obdavčenje premoženja. Kljub temu pa predlog Levice prinaša novosti.
Levica v utemeljitvi zakona trdi, da je po ocenah nepremičninskih agentov trenutno 30 odstotkov nakupov novih nepremičnin investicijskih. To pomeni, da kupci v njih ne nameravajo živeti, ampak računajo na dobiček ob najemu ali ko bodo nepremičnino prodali. Po podatkih geodetske uprave ima 3 tisoč najbogatejših nepremičninskih lastnikov v lasti stanovanjske nepremičnine v skupni vrednosti 7 milijard evrov. Ti najbogatejši imajo v povprečju po 6 stanovanj v povprečni vrednosti 415 tisoč evrov.
Juvan predstavi, koga bo na novo predlagani zakon dejansko udaril po žepu in kakšne so posledice, ki je obdavčitev prinaša.
Vrhovec poudarja, da mora zakon o obdavčitvi nepremičnin vključevati destimulacijo nekaterih pojavov na trgu nepremičnin, kadar je to potrebno.
Prihodke od predlaganega zakona bi plačale fizične osebe, pripadli pa bi občinam. Te bi torej dobile dodatna sredstva za investicije v vrtce, šole, zdravstvo in stanovanjsko gradnjo. Davek bi po žepu udaril lastnike nepremičnin in zanj niso odgovorni najemniki oziroma drugi uporabniki nepremičnine.
Poleg problematik špekulativnega nakupa ter kopičenja stanovanj pa Vrhovec izpostavlja tudi drugo problematiko na področju slovenske stanovanjske politike in vzdrževanja nepremičnin.
Predlog zakona, ki ga je predstavila Levica, pa ne pomeni zgolj reševanja slovenske stanovanjske krize. Z njim so namreč zbodli koalicijsko stranko Nova Slovenija, ki je zakon obsodila in se zavezala, da bo poskušala preprečiti njegovo sprejetje. Nova Slovenija je v odgovor na predlagani zakon vložila predlog za posvetovalni referendum o danem zakonu. Po besedah Jožefa Horvata Levica želi uresničiti načelo razlastitve vseh tistih, ki imajo v lasti stanovanja. Na komentarje NSi so se odzvali v Levici.
Spor med NSi in Levico glede obdavčitve nepremičnin se tako nadaljuje zlasti v vzdušju predvolilnega obdobja. Morebitno sprejetje zakona torej ostaja zgolj figura v politični igri med koalicijo in opozicijskimi strankami. Stanovanjska politika, katere problematičnost se vije že vse od osamosvojitve, pa ostaja nerazrešen problem.
Offsajd je pripravila vajenka Tia, mentoriral je Premrov.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj