Slovenija je na današnji dan pred desetimi leti na vrhu Nata v Pragi dobila povabilo k članstvu v zavezništvu. Takrat so vstop v Nato podpirale vse parlamentarne stranke z izjemo Stranke mladih Slovenije. Takratni zunanji minister Dimitrij Rupel je podal neposrečeno izjavo brez kakršnekoli logične konsistence. Dejal je, da bi zavrnitev vstopa v NATO bila podobna zavrnitvi povabilu na večerjo. Proti tej homogenosti parlamentarnih strank in vlade, ki je delovala pod taktirko Liberalne demokracije Slovenije, pa se je je postavilo več civilno-družbenih gibanj, ki so nasproti nekritičnim argumentom etabliranih politikov, povezanih predvsem z varnostjo Slovenije in tem, da nimamo druge alternative, izražala kritične misli o vstopu Slovenije v Nato.

Podpora vstopu Slovenije v zvezo Nato je bila vse prej kot homogena, kar dokazuje tudi rezultat na referendumu 23. marca leta 2003, ko je proti vstopu v zvezo Nato glasovalo približno 34 odstotkov udeležencev referenduma. To je bil lep uspeh civilnih gibanj, ki so bila na robu javnega prostora za razliko od vladajoče in opozicijske politike, ki je sklenila konsenz in je imela veliko več prostora za izvajanje svoje propagande.

Pogovarjali smo se z Rajkom Muršičem in Rastkom Močnikom.