Občinska kupčija v Šiški

Aktualno-politična novica
23. 12. 2021 - 17.00
 / OFFsajd

Za svobodo, za kruh, za Šišensko sosesko 6
 / 17. 8. 2021
V torek je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković na eni izmed svojih v zadnjem času rednih tiskovnih konferenc na lastno pobudo načel temo Šišenske soseske 6, o kateri smo na Radiu Študent že pisali. Šišenska soseska 6 se že več let bori z Bojanom Gjuro, direktorjem podjetja VIDEO ART d.o.o. in lastnikom zelenic okoli šišenskih blokov. Ta si že več let prizadeva, da bi spremenil namembnost teh zemljišč, zato da bi lahko začel z gradnjo štirih vila blokov. Do leta 2021 Mestna občina Ljubljana nad njegovimi predlogi ni bila navdušena, letos poleti pa je obrnila ploščo ter sprejela predlog glede rešitve spora o lastništvu zemljišč. Pred tem je občina na sodišču izpodbijala Gjurovo lastništvo nad parcelami med bloki v soseski.

Župan je v torek prvič javno govoril o dogovarjanju med občino in Gjuro. Predlog, ki ga bo mestni svet obravnaval na seji mestnega sveta januarja 2022, predvideva, da se Bojan Gjura odpove 95 tisoč kvadratnim metrom zemljišč, ki bi prešla v lastnino občine. V zameno bo lahko na preostalem zemljišču Gjura začel z gradnjo štirih trinadstropnih vila blokov s podzemnimi garažami, od katerih bi bila v enem oskrbovana stanovanja za starejše.

Izjava

Trditev Jankovića, da se bo na podlagi dogovora za gradnjo vila blokov porabilo samo dobrih tisoč kvadratnih metrov zemljišča, izpodbija Jurij Stare, dolgoletni prebivalec Šiške in prvoborec samoorganizirane Šišenske skupnosti 6. Kot smo povedali prej, Gjura bi občini »dobrohotno vrnil« 95 tisoč kvadratnih metrov, kar pomeni, da bi mu ostalo približno pet tisoč kvadratnih metrov.

Izjava

Z novim predlogom bi se porušila arhitekturna in urbanistična podoba soseske. Poleg omenjenih problemov bi poseg lahko predstavljal velik okoljski problem. Zelene površine so pomembne z vidika poplavne varnosti, saj ob močnem deževju delujejo kot razlivne površine. Gradnja vila blokov bi še poslabšala že tako perečo problematiko pomanjkanja parkirišč, prav tako bi pomenila zgostitev soseske. Povečali bi se tudi hrupnost območja in stopnja onesnaženosti zraka. Nadaljuje Martina Lipnik.

Izjava

Stare kot predstavnik skupnosti še poudari, da nikakor niso proti razvoju Ljubljane, so pa proti uzurpaciji že zgrajenega prostora.
Izjava

Javljanje v živo iz zelenega srca Šišenske soseske šest
 / 10. 9. 2021
Na Mestno občino Ljubljana smo naslovili vprašanja glede trenutnega dogovora, vendar pred koncem redakcije nismo prejeli odgovora. Prav tako smo se obrnili na Bojana Gjura, ki ni bil pripravljen dati ustne izjave, bomo pa njegove odgovore prejeli pisno in jih dodali v prispevek na spletni strani.

Kot enega izmed razlogov za gradnjo teh blokov je Gjura že pred leti navedel načrte arhitekta Šišenske soseske Ilije Arnautovića, češ da bi tudi on sam gradnjo soseske zaključil z dodatnimi manjšimi stanovanjskimi objekti. To izjavo je v torek povzel tudi Zoran Janković, a zanjo ni pisnih dokazov. Več o domnevnih pogovorih Ilije Arnautovića in Bojana Gjure pove Martina Lipnik, strokovnjakinja za prostor, včasih zaposlena na Mestni občini Ljubljana, danes v pokoju.

Izjava

O verodostojnosti trditev občine in Gjure smo povprašali tudi Andreja Mercina, arhitekta in vnuka Ilije Arnautovića, ki je bil v zadnjem obdobju življenja svojega deda tudi njegov asistent.

Izjava

V redakciji smo dobili tudi kopijo zazidalnega načrta Janeza Volka, glavnega urbanista pri gradnji Šišenske soseske. Ta je predvideval izgradnjo šolske infrastrukture kot zaključnega dela, ne pa gradnje več vila blokov. Zakaj je kakršnokoli sklicevanje na pretekle načrte zgrešeno, dodatno pojasni Mercina.

Izjava

Šišenski vihor bo zavel ob 14:00 v podkvi med ulico Ane Ziherlove in Rašiško ulico
Anonymous
 / 30. 9. 2021
Z dogovorom z Gjuro bi se občina odpovedala pridobitvi lastništva nad zemljišči po sodni poti. Gjura namreč ni bil uspešen v zelo podobnem sporu glede zemljišč v Bežigrajski soseski 3. Tam so stanovalci zahtevali, da se kupoprodajne pogodbe glede zemljišč med nekdanjim gradbenim podjetjem Giposs, ki je zgradilo obe soseski, in Gjuro spozna za nične. Ustavno sodišče je v tem primeru v veliki meri odločilo v prid tožnikom in odločanje vrnilo na prvo stopnjo. Kot meni Lipnik, bi občina lahko pričakovala, da bi sodišče razveljavilo Gjurov nakup zemljišč tudi v primeru Šišenske soseske 6.

Izjava

Ključno vprašanje za nadaljnje postopke bi bilo, ali naj se zelenice in druga zemljišča spozna za javne površine. To bi pomenilo, da bi pripadale Mestni občini Ljubljana, ki je naslednica te vrste družbene lastnine. Če pa bi bile spoznane za funkcionalna zemljišča, bi bil lastnik zemljišč lastnik bloka.

Mercina še doda, da je Šišensko naselje eno bolje zaključenih modernističnih gradenj. S stališčem, da je treba v Ljubljani izkoristiti vse notranje potenciale, se strinja in ga spoštuje, vendar meni, da Šišensko naselje 6 ni primerna lokacija za tako širitev, predvsem zaradi svoje arhitekturne enovitosti.

Izjava

Šišenska saga se bo nadaljevala januarja, do takrat pa lahko zapiha še kakšen »Šišenski vihor«, ki bo dodatno osvetlil dogajanje, povezano s sporom. Nedavno je zaživela tudi spletna stran samoorganizirane skupine Šišenska soseska 6  ŠS6.si.

OFFsajd sta pripravila vajenec Žan in Ajda.

 

Naknadno, kot smo napovedali, objavljamo odgovore Bojana Gjure na naša novinarska vprašanja. 

1) Kakšen je dogovor, ki ste ga ponudili MOL-u? Ga je župan Zoran Janković korektno predstavil na tiskovni konferenci v torek, 21. 12. 2021?

Hvala vam za poslan posnetek. Sejo sem si ogledal in na razlago g. Jankovića nimam nobenih pripomb.

2) Kako to, da ste se odločili predati občini večinski delež zemljišča?

Zemljišča, ki se predajajo občini, cca. 99.000 m2, niso bila predvidena za pozidavo po načrtu avtorja naselja arh. Ilije Arnautovića.

3) Prosili bi vas, da obrazložite, kje in kako ste s pokojnim arhitektom Ilijo Arnautovićem prišli do dogovora, da naj bi se gradnja soseske predvidoma dokončala z gradnjo štirih manjših blokov?

Arh. Ilija Arnautovič je v naselju predvidel 6 lokacij za pozidavo od katerih je MOL sprejela 4. Načrti so bili narisani pred nakupom zemljišča in so bili tudi razlog, zakaj sem kupil to zemljišče. Načrti nove pozidave so predvidevali tudi pozidavo zemljišča, na katerem stoji naselje Trg komandanta Staneta, ki je že zgrajeno. Prodajalec je pogojeval nakup celotne parcele v velikosti 103.000 m2, od katere sem v 10-ih letih uspel odparcelirati 6 gradbenih parcel in vse ceste, potke, funkcionalna zemljišča okoli objektov in 2000 parkirnih mest, ki prehajajo brezplačno v last stanovalcev ter MOL. Ta parcelacija, ki je bila dokončana leta 2020, je bila pogoj, da je sedaj možen prenos vseh zemljišč, ki niso namenjena gradnji na MOL-u oziroma stanovalcem.

Kot je g. župan že omenil, se pozida 1050 m2 kar pomeni 1 % mojih zemljišč. Poudarjam pa,  da ima celotno naselje površino 150.000 m2. Kar pomeni da nova pozidava na celotno površino naselja (150.000 m2) znaša 0,6 % od površine celotnega naselja.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.