Občinska trobila
Občinska glasila so trobila strank in županov je večkrat slišan očitek uperjen proti raznim medijem, ki delujejo v okviru občin in so financirani iz občinskih proračunov. Takšen očitek je lahko utemeljen in mnoge prakse potrjujejo, da so lahko občinska glasila uporabljena kot orodje trenutne oblasti, njihov potencial kritičnosti do lokalnega upravljanja pa je zreduciran na minimum. V današnjem offsajdu se ponovno odpravljamo v občino Ribnica, predmet obravnave pa je občinsko glasilo Rešeto. Slednji namreč že pol leta deluje brez odgovornega urednika, prav tako pa je okrnjen programski svet.
Zadnja odgovorna urednica Tina Mihelič je namreč odstopila pred pol leta, ker je drugi član uredništva Domen Magnus Čampa Marinč, brez njenega potrdila spremenil januarsko verzijo glasila, ko je že šla v tisk. Namesto pisma bralke, v katerem je ta kritizirala nevaren cestni odsek, in uredničinega komentarja je bil objavljen oglas za pustni karneval. Več o ozadju dogajajna pojasni eden od odstoplih novinarjev Sašo Hočevar.
Občina do zaključka redakcije ni odgovorila na naša vprašanja, prav tako pa z nami ni želela govoriti odstopla odgovorna urednica, zato njihove obrazložitve povzemamo iz že objavljenih novic. Po trditvah Službe za odnose z javnostmi na občini je bil omenjeni poseg v januarsko številko glasila že predhodno z urednico dogovorjen vendar pa očitno ne tudi realiziran. V Službi za odnose z javnostmi je edini zaposleni Marinč, ki je sicer tudi član uredniškega odbora občinskega glasila. Po spremembi verzije za tisk je iz mesta odgovorne urednice odstopila Tina Mihelič, ki pa je za E-utrip svoj odstop pojasnila z naslednjimi besedami, citiramo: »Ker ne želim več biti zgolj izvajalec občinske politike v mediju, ki ga drugi prekrajajo, sem nepreklicno odstopila.”
Vendar pa zadnji spor, zaradi katerega sta tako odstopila tako odgovorni urednik kot predsednik programskega sveta, ni bil prvi poseg s strani občine v avtonomijo medija. Večji ali manjši poskusi popravkov naj bi se dogajali že prej.
Po odstopu odgovorne urednice uredniški odbor Rešeta tako deluje z zgolj enim članom od treh, ta edini član pa je hkrati na občini zaposlen kot Služba za odnose z javnostmi. Tretjega člana pa uredniški odbor že pred tem ni imel več kot dve leti.
Občinsko glasilo Rešeto je vpisano tudi v Razvid medijev, kjer pa je kot odgovorni urednik zapisan še predzadnji urednik. V kolikor je namreč nek medij registriran mora v skladu z zakonodajo imeti urednika, ki deluje neodvisno. Pojasnjuje medijska strokovnjakinja Sandra Bašič Hrvatin.
Po posegu so protestno pismo napisali tudi trije novinarji glasila, ki so tudi prenehali s sodelovanjem pri njegovi pripravi. Posledično je tudi kvaliteta vsebin mesečnika upadla.
Problem mesečnika Rešeto ni osamljen. Občinska glasila so sicer vpisana v razvid medijev, poleg tega pa so financirana z javnim denarjem, vendar pa pogosto ne izpolnjujejo kriterjev, ki jih določa Zakon o medijih. Ministrstvo za kulturo, ki je zadolženo za to področje pa niti nima sredstev, da bi njihovo delovanje nadzorovalo. Več Hrvatin.
Pogosto je problem občinskih glasil ravno zagotavljanje neodvisnosti, naj bo to od vpliva političnih strank ali pa občine. V konkretnem primeru Rešeta tako že pol leta kot član uredništva funkcijo odgovornega urednika opravlja Marinč, ki pa je hkrati zaposlen na občini kot Služba za odnose z javnostmi. Kje torej ležijo težave urejanja občinskih glasil na državni ravni?
Pretvorba občinskih glasil iz kritike v impotenco poročil o družabnih dogodkih, političnih srečanjih in hvalam za vsako minimalno uresničeno investicijo ni problem, ki bi bil omejen zgolj na tukaj obravnavno situacijo. Redukcija iz glasila občanov v trobilo občine je problem, ki velja za večino občinskih medijev v Sloveniji. Za današnji offsajd zaključuje Hrvatin.
Dodaj komentar
Komentiraj