Oblasti čast in slava
V Sloveniji danes obeležujemo dan reformacije, ki je hkrati tudi državni praznik. Na ta dan se spominjamo kulturnega, socialnega, političnega in navsezadnje tudi verskega vrenja v 15. in 16. stoletju, ki je pripeljalo do zgodovinskega pisma, v katerem je Martin Luter v 95 tezah opisal svoje nasprotovanje tedanji tradiciji Rimskokatoliške cerkve in ga poslal mainškemu nadškofu Albertu.
Ta na teze ni odgovoril, temveč jih je decembra 1517 poslal v Rim, kjer so jih označili za heretične. Papež se je takoj odzval in naročil dominikanskemu teologu Sylvestru Mazzoliniju, naj začne postopek proti krivovercu, ki ga je dal tudi poklicati v Rim. Jeseni leta 1518 je bil v cesarskem parlamentu v Augsburgu Luther na zaslišanju pri kardinalu Kajetanu. Takrat so Luthra neuspešno poskušali prisiliti, da bi svojih 95 tez preklical. Luther je zahteval sklic cerkvenega zbora, na katerem naj bi razrešili situacijo. Na tem zaslišanju je Luther še dodatno zaostril situacijo, saj je v razpravi označil papeža za antikrista in to zagovarjal s historično interpretacijo biblijske besede. Kako je prišlo do tega, pojasni filozof David Cerar.
Pridige o antikristu so kasneje postale osrednja točka nasprotujočih si razprav, ki so se sprevrgle v prepir. Zaradi svoje izjave je Luther postal sovražnik papeža. Leta 1520 je Luther nato napisal tri pomembne spise, v katerih je razvil natančen program za reformo Cerkve: reformo papeštva, reformo življenja Cerkve, predvsem samostanskega življenja, celibata duhovnikov, bogoslužja in odpustkov, reformo zakramentov ter poudarek na “verski svobodi".
Luther je tako vnesel bistvene spremembe v pojmovanje in delovanje krščanske cerkve, ki se je uveljavila kot protestantska. Namesto posvečenega je Luter zagovarjal duhovništvo vseh vernih. Duhovnik je tako postal eden izmed akademskih poklicev, za katerega sta bili potrebni teološka izobrazba in pridigarska nadarjenost. Pridiga je postala središče bogoslužja, mašo kot daritev je odpravil. Vodenje cerkve je prenesel na posvetne oblasti, deželne kneze in mestne magistrate. Kneze in mestne magistrate je zadolžil kot »zasilne škofe«, vendar so potem to funkcijo obdržali. Drugim skupnostim vodenja cerkve ni dovolil, ker bi se to po njegovem končalo v uporu in anarhiji, komentira Sašo Jerše, zgodovinar in predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Svobodo kristjana je Luther predvidel v tem, da so verniki svobodni glede človeških zapovedi v zvezi z odrešenjem tako posta, praznikov, odpustkov, romanj kot drugih predpisov, niso pa svobodni in prosti, kar zadeva podrejenost posvetnim oblastem oziroma političnim oblastnikom, ne glede na to, koliko so ti v svoji vladavini krivični ali ne.
Popolno oblast nad državljanom - vernikom ima lahko le besedilo, ki izpričuje življenje Jezusa Kristusa z besedami tistih, ki so mu bili najbližje. Za Luthra je tako pomembno življenje vsakega posameznika, komentira Cerar.
Reformacija kot verska zadeva pa je zaradi takratne politične konstelacije postala predvsem vprašanje oblike vladavine. Ta je je bila do druge polovice 19. stoletja monarhična.
Reformacijsko vrenje se je iz nemških dežel hitro razširilo tudi na slovenske dežele, ki si še niso zares opomogle od kmečkih uporov nekaj let prej. Kmetje so predstavljali najštevilčnejši sloj tridelne srednjeveške stanovske družbe, ki se je obdržala še dolgo v novi vek. Sicer precej razslojen in neenoten kmečki stan je bil močno odvisen od zemljiških gospodov in oblastnih elit.
Spreminjajoči se družbeni, gospodarski in kulturno-duhovni procesi, vojaški spopadi - med njimi avstrijsko-beneška vojna med letoma 1508 in 1516 - ter naravne nesreče - med njimi potres leta 1511 - ter ponavljajoči se turški vpadi in nezaščitenost kmeta pred njimi so vplivali na večanje kmečkih bremen, omejevanje kmečke trgovine ter vključevanje kmetov v vojsko in obrambo. Reformacija je, ko gre za slovenske dežele, neuspel projekt, ker ni dosegla tistih, ki jim je bila namenjena.
Luthrov preboj, če ga opazujemo iz današnjega zgodovinskega časa, je torej predvsem v tem, da so teološka vprašanja postala politična vprašanja.
Reformacija se je namreč začela kot projekt miselne in teološke restavracije...
... ter zaključila kot zgodovinski in politični preobrat. Ki pa brez podpore oblasti ne bi uspel, česar sta se zavedala tako Martin Luther kot Primož Trubar. Kako torej razumeti reformacijo in njeno praznovanje danes? Sašo Jerše odgovarja.
Dodaj komentar
Komentiraj