Danes obeležujemo državni praznik dneva reformacije. O napol anekdotičnih tezah na vratih wittenberške cerkve na tem mestu ne bomo izgubljali besed. V današnjem OFFsajdu se bomo posvetili prisotnosti protestantizma na Slovenskem. Da bi razumeli, kako smo kot praktično edina država s pretežno katoliškim prebivalstvom sprejeli dan reformacije za državni praznik, pa vendarle začenjamo s Primožem Trubarjem in njegovo percepcijo skozi različna obdobja slovenske zgodovine. Tančico odstira Igor Grdina, zgodovinar.

Izjava

Celo glavni protireformator Tomaž Hren je od Vatikana dobil dovoljenje, da njegove tekste uporablja v učne namene. Ambivalenten odnos so do Primoža Trubarja imeli tudi komunisti, ki zaznamujejo predzadnje obdobje slovenske državotvornosti. Nadaljuje Grdina.

Izjava

V poznem obdobju nekdanje socialistične domovine je Trubar, vsaj za slovenski partijski vrh, postal še bolj pomemben. Vodstva drugih republik so ga slavila bolj kot panjugoslovana - ilirista.

Izjava

Najverjetneje bo prva prosta asociacija ob hkratni omembi protestantizma in Slovenije Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi iz Prekmurja. A to še zdaleč ni edina protestantska skupnost v Sloveniji. V registru poleg omenjene najdemo še Evangelijsko binkoštno cerkev, Krščansko adventistično cerkev, Kristusovo cerkev bratov, Evangelijsko krščansko cerkev in Reformatorsko krščansko cerkev, če naštejemo le nekatere. Vse pa svoj izvor oziroma začetno delovanje postavljajo v Prekmurje. Igor Grdina pojasnjuje, zakaj.   

Izjava

V grobem bi lahko protestantske skupnosti razdelili v dve skupini. V prvo skupino pretežno sodi Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi, delno pa tudi Reformatorska krščanska cerkev. Obe skupnosti lahko svojim “koreninam” sledita vse do Primoža Trubarja in drugih zgodnjih reformatorjev. V drugo skupino sodijo binkoštni kristjani, adventisti, baptisti in drugi. Te lahko, vsaj na Slovenskem, prvič zasledimo konec 19. in v začetku 20. stoletja.

Največja protestantska cerkev pri nas je Evangeličanska cerkev. Šteje približno 15 tisoč članov. Škof Geza Erniša pove, da je poleg krsta komaj rojenih otrok ravno tradicija glavni razlikovalni element.

Izjava

Druge protestantske verske skupnosti so manjše in mlajše. Nastale so, kot že rečeno, pretežno v začetku 20. stoletja. Grdina nastanek povezuje predvsem s tukaj živečim nemškim prebivalstvom.

Izjava

Nenad Vitorović, namestnik odgovornega urednika revije Stati inu obstati, razvoj druge, novejše skupine protestantov povezuje predvsem s slovenskim izseljenstvom.  

Izjava

Od abstraktnega h konkretnemu. Začenjamo z adventisti. Pogovarjali smo se s patrom Zmagom Godino, ki za začetek predstavi glavne razlike med adventisti in drugimi protestanti.

Izjava

Zmago Godina spregovori tudi o stanju v slovenski adventistični cerkvi.

Izjava

Največja protestantska skupnost na svetu naj bi bila Binkoštna cerkev, ki globalno šteje okrog 300 milijonov vernikov. Daniel Grabar, pater binkoštne cerkve, pove, da je za binkoštnike najpomembnejše osebno izkustvo.

Izjava

Spregovori tudi o stanju binkoštne cerkve pri nas.

Izjava

Velja omeniti, da sta tako adventistična kot tudi binkoštna cerkev močno povezani s Hrvaško. Ta je bila tako kot Prekmurje del ogrske krone, ki je omogočala večji verski pluralizem. Navezava se pozna predvsem v šolanju duhovnikov - adventistični se šolajo na fakulteti v Maruševcu pri Varaždinu, binkoštni na teološki fakulteti v Osijeku.

Ameriška izkušnja je morda bolj zaznamovala Evangelijsko krščansko cerkev. Ta je tam izšolala večji del duhovnikov, nekaj pa jih k nam prihaja v okviru gibanja Josiah Venture iz Illinoisa. Zvonko Turinski, pater evangelijske krščanske cerkve, pove, da ta pripada baptistični skupnosti - a se je kasneje preimenovala.

Izjava

S praznikom smo začeli in s praznikom tudi končujemo. Zvonko Turinski pove, kako so ga obeležili v njihovi cerkvi.



Izjava