Dvajset let mineva od začetka genocida v Ruandi, ki se je zgodil v kontekstu ruandske državljanske vojne med večinskimi Hutujci in manjšinskimi Tutsiji. Delitev na ti dve etnični skupini je neposrečen rezultat kolonializma, ki je bil dolga desetletja praksa vladanja dolga desetletja vladal na tem območju. Tutsiji naj bi po kolonialistični rasni mitologiji imeli nekatere značilnosti belega človeka, zaradi česar so bili smatrani za večvredne Hutujcem. Slednji so se prav zaradi tega bali morebitne vzpostavitve Tutsijske vlade, ki bi lahko nad njimi izvedla genocid. Ruanda se je zaradi trenj med tema dvema etničnima skupinama pogreznila v dolgoletno državljansko vojno, ki je zaradi pritiskov mednarodne skupnosti leta 1993 za kratek čas doživela premirje.

Eno leto po prenehanju sovražnosti je bilo sestreljeno predsedniško letalo, v katerem je letel ruandski predsednik Jouvenil Habyarimana, ki je podpisal premirje. Sočasno je del vojaških odredov izvedel poboj vseh zmernih tutsijskih političnih voditeljev. Glavnino napadov na civiliste je vodila Ruandska patriotska vojska, vojaška podveja stranke Ruandska patriotska fronta. To je bil tudi povod za 100 dnevni genocid, v katerem je umrlo med pol milijona in milijonom ljudi. O ozadjih atentata na predsednika, pomenu dejanj Združenih narodov, vlogi Francije in vzporednicah med Ruando in sedanjo situacijo v Centralno afriški republiki nam je več povedala Linda Melvern, raziskovalna novinarka in avtorica knjig o ruandskem genocidu “Conspiracy to murder” in “A People Betrayed: The Role of the West in Rwanda’s Genocide”

Offsajd sta pripravila vajenca Tit in Martin ter Jaša.