Odškodnine za preživele in potomce umrlih
Enaindvajset let po vložitvi tožbe 26 zasavskih kmetov proti štirim podjetjem v regiji se je sodni postopek končal z dvomilijonsko poravnavo. Leta 1995 je namreč skupina kmetov proti podjetjem Termoelektrarna Trbovlje, Cementarna Trbovlje, danes Lafarge Cement, Steklarna Hrastnik in Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik začela tožbo, v kateri je zahtevala izplačilo odškodnine v višini 775.000 evrov. Ker se sodni postopek v dveh desetletjih ni končal, je vrednost odškodnine skupaj z zamudnimi obrestmi narasla na 2,7 milijona, vendar so stranke sklenile nižjo poravnavo.
Zahtevek kmetov se nanaša na obdobje obratovanja tovarn med letoma 1991 in 2002. Kakšnim 400 zasavskim kmetom po letu 1990 podjetja niso več plačala odškodnin, visoke ravni onesnaževanja v dolini pa so občutno vplivale na kmetijski pridelek. Ozadje tožbe pojasni Uroš Macerl, sotožnik in član Ekokroga.
Kot rečeno, je bil razlog za tožbo kmetov nižji prihodek zaradi slabšega pridelka v onesnaženem okolju. Kako konkretno se je dejstvo obratovanja tovarn odražalo na kmečkih gospodarstvih in gozdovih, pojasni sogovornik.
Isti obrati bi v drugem okolju morda pomenili manjše tveganje, vendar že geografska specifičnost doline pomeni večjo izpostavljenost virom onesnaženja.
Oškodovanci so se pri oblikovanju svojega zahtevka opirali na ugotovitve sodnih izvedencev, ko so ti še opravljali svoje delo. Kot trdi sogovornik, jih podjetja po letu 1990 niso bila več pripravljena plačati, četudi je bila to njihova dolžnost.
Postopek je bil razrešen po več kot dvajsetih letih. Razlog za tako dolgotrajno razsojanje je bilo nerazrešeno vprašanje delitve odgovornosti. Kmetje so namreč vložili nerazdelno tožbo, ki ni razdelila odgovornosti posamičnih akterjev. Po več izvedenskih mnenjih so bile ocene odgovornosti sicer podane, vendar se bile te ocene izredno spremenljive in nenatančne. Tako je bila odgovornost Termoelektrarne Trbovlje ocenjena med 54 in 86 odstotki, za Steklarno Hrastnik pa med 2 in 33 odstotki. Potek sodnega dogajanja pojasni Macerl.
Izmed štirih podjetij je največji delež plačila padel na Termoelektrarno Trbovlje, ki je sicer v postopku likvidacije in je v lasti Holdinga slovenskih elektrarn, plačali naj bi slabih 1,2 milijona evrov. Sledi Steklarna Hrastnik, ki bo v odškodnino prispevala 770.000 evrov, 30.000 evrov pa Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik. Predhodno je poravnavo s tožniki že sklenil Lafarage Cement v višini najprej 70.000 in nato še dodatnih 200.00 evrov. Največji interes po poravnavi so imeli v Steklarni, ki je tudi prevzela največji delež glede na ocene odgovornosti izvedenskih mnenj. Če namreč do poravnave ne bi prišlo, bi sodišče zaradi sodbe o solidarnostni odgovornosti lahko z računa podjetja preneslo celoten znesek odškodnine v primeru, da druga podjetja ne bi imela zadostnih sredstev.
Od 435 oškodovanih kmetov jih je leta 1995 zgolj 26 šlo v tožni postopek, izmed teh pa so trije vložili še tožbo za odškodnine med letoma 2002 in 2007. Termoelektrarna Trbovlje je namreč šele leta 2005 vgradila odžveplevalne naprave, leta 2007 ji je sledil še Lafarge Cement. Ta sicer ne obratuje več od prepovedi okoljskega inšpektorata lanskega marca. Za današnji OFFsajd zaključi Macerl.
Dodaj komentar
Komentiraj