Olimpizem v dopinških krogih
Predolimpijsko dogajanje, povezano z rusko dopinško afero, je bilo v teh dneh osredotočeno na Mednarodni olimpijske komite (MOK), ki je včeraj odločal, ali celotni ruski reprezentanci zaradi sistematičnih kršitev protidopinških pravil prepove nastop na prihajajočih igrah v Riu de Janeiru. MOK se za kolektivno kaznovanje ruske reprezentance ni odločil, odločitev o tem, kateri ruski športniki bodo lahko odpotovali v Brazilijo, pa je prepustil posameznim panožnim športnim zvezam. Te morajo najkasneje v naslednjih 12 dneh potrditi nedolžnost športnikov udeležencev prihajajočih iger.
V MOK-u se zavedajo, da bo v tem kratkem roku izjemno težko zagotoviti vsa zaslišanja in zbrati vse potrebne dokaze, ki bi potrjevali ali zanikali dopinško nedolžnost ruskih športnikov. Direktor slovenske protidopinške organizacije (SLOADO) Jani Dvoršak zaradi vseh pristojnosti, ki jih imajo, kljub temu verjame, da panožnim zvezam lahko uspe opraviti nalogo. Kot prva je ruskim športnikom pot v Rio odobrila Mednarodna teniška zveza, delno pa tudi že Mednarodna plavalska zveza.
Včerajšnji sklep 15-članskega izvršnega odbora Mednarodnega olimpijskega komiteja njegovi kritiki vidijo kot prelaganje odločitve na posamezne panožne zveze in otepanje odgovornosti. Kot pojasnjuje naš sogovornik, je prepustitev odločitve panožnim zvezam v skladu z organiziranostjo svetovnega športa.
Če večina ruskih športnikov še lahko računa na nastop na olimpijadi v Riu, pa je MOK sklenil, da tja zagotovo ne smejo vsi tisti, ki so bili kaznovani v preteklosti. Med njimi je tudi 68 ruskih športnikov, ki so zaradi dopinga suspendirani že dlje časa, da bi dosegli pot v Brazilijo, pa so se pritožili na Mednarodno športno razsodišče v Lozani (CAS). To je v odločitvi prejšnji teden, ki jo je zaradi aktualnega dogajanja težko pričakoval tudi MOK, njihovo zahtevo zavrnilo. Več o vlogi in odločitvi CAS-a Jani Dvoršak.
Ostro, kolektivno kaznovanje celotne ruske olimpijske reprezentance so po objavi poročila Richarda McLarna sicer zahtevale protidopinške agencije iz 14 držav, med njimi Združene države Amerike, Nemčija in Kanada. Same protidopinške agencije oziroma uradi, kot pojasnjuje sogovornik, pristojnosti za sprejemanje odločitev nimajo, te lahko sprejema le Mednarodni olimpijski komite. Ta po mnenju Dvoršaka na podlagi poročila razlogov za kolektivno kaznovanje ni imel.
McLarnova preiskava v okviru Svetovne protidopinške agencije (WADA), ki so jo spodbudile navedbe nekdanjega vodje ruskega laboratorija za dopinške teste Grigorija Rodočenka, so sicer obsežne in alarmantne. Kot navaja poročilo, je bil doping v Rusiji načrtovan, dobro organiziran, politično voden, vanj pa je bila vključena tudi ruska tajna policija, ki naj bi pomagala skrivati pozitivne vzorce. Tudi zato je Mednarodni olimpijski komite Wadi predagal, naj McLarnova komisija nadaljuje delo.
Dodaj komentar
Komentiraj