Otroci Slave
Na današnji dan smo Slovenci in ostali državljani Republike Slovenije izpili 28 kapljic vina. Kolkor kapljic, tolko let! Na dan državnosti namreč praznujemo 28. obletnico sprejetja deklaracije o neodvisnosti Slovenije in Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Takrat je država postala uradno neodvisna. Milan Kučan, zadnji predsednik Zveze komunistov Slovenije in prvi predsednik Republike Slovenije je ob osamosvojitvi povzel sanje Slovencev po samostojni državi.
Po sanjah pa je nastopil nov dan. Začela se je vojna za osamosvojitev, ki se je končala po enajstih dneh zaradi umika Jugoslovanske ljudske armade na bojišča na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.
Slovenija je tako vstopila v tranzicijo iz samoupravnega gospodarstva v gospodarstvo s svobodnim trgom. To obdobje, ki se še ni povsem zaključilo, so zaznamovale privatizacije javnih podjetij in manjšanje pravic delavcev do soodločanja o prihodnosti teh podjetij. Ko se je Slovenija na področju gospodarstva, človekovih pravic in demokratizacije politike dovolj približala srednje- in zahodnoevropskim državam, so jo te sprejele v svojo družbo. Z letom 2004 se je pridružila Evropski uniji in severnoatlantski vojaški zvezi, bolje poznani po kratici NATO. Tako so namreč odločili volivci na referendumu, saj so bili prepričani, da so takšne povezave namenjene manjšim in manj razvitim državam, ne pa velesilam, ki te povezave vodijo. O učinkovitosti presodite sami.
Svetovna kriza konec prejšnjega desetletja je seveda dosegla tudi kraje na sončni strani Alp. Državni voditelji so ta problem začeli reševati s prekarizacijo in fleksibilizacijo dela, kar ni povsem odpravilo težav slovenskega naroda, je pa omogočilo številnim mladim Slovencem, da so se lažje znašli v tujini. Kriza je danes že preteklost, a posledice so še vedno opazne predvsem v obliki izseljevanja mladih. Seveda pa nismo še vsi odšli. Ob dnevu državnosti so svoje mnenje izrazili Slovenci, ki so enako stari kot Slovenija. Ti dan državnosti praznujejo različno. Boštjan iz Dobrove v okolici Ljubljane nikoli ne praznuje tega praznika, a ga je bil vedno vesel. Drugače pa je v Goršikih brdih, kjer Tadej vsako leto izobesi zastavo in praznik preživi na kulturnih dogodkih ali proslavah.
Alen iz Metlike pa vsak praznik rad preživi spontano. Zastave pa ne izobesi, saj se mu to ne zdi tako pomembno kot praznovanje obletnice slovenske osamosvojitve.
Z odraščanjem naših sogovorcev pa je odraščala tudi Slovenija. Andrej iz Velenja razloži, kako se je njegovo mesto v letih od osamosvojitve do danes razvilo.
Hkrati pa se Velenjčani še spominjajo časov pred osamosvojitvijo in so ponosni na nekdanje Titovo Velenje.
Tudi v Dobrovi je po mnenju Boštjana napredek v zadnjih 28 letih opazen.
Metličani pa ne opazijo napredka, opozori Alen, a doda, da se mesto ob Kolpi v zadnjih nekaj letih vseeno prebuja.
Težava majhnih krajev na obrobju Slovenije je zagotovo odliv kapitala, delovne sile in intelektualcev v središče. Metlika je bila namreč enako oddaljena od Ljubljane in Zagreba, kar je v nekdanji skupni državi pomenilo prednost, po osamosvojitvi pa je postala obmejno mesto. Alen meni, da je pogled iz Ljubljane proti periferiji izredno nejasen.
V Brdih pa niso tako razočarani nad podporo Slovenije. Kot pojasni Tadej, je država pripravljena pomagati, če je le posameznik dovolj angažiran.
Tudi Velenju država omogoča razvoj, dodaja Andrej.
Sovrstniki Republike Slovenije so na svojo domovino velikokrat ponosni, a zaradi povsem različnih razlogov. Medtem, ko je Alena ogrel športni uspeh slovenskih košarkarjev na zadnjem Evropskem prvenstvu, je Boštjan ponosen predvsem na slovenski bonton in geografske značilnosti.
Tadeja pa s ponosom navadja predvsem njegovo sodelovanje pri uspehih Slovenije na mednarodni ravni.
Vendar pa ima tudi ta medalja dve plati. Generacija enaindevetdeset je nad Slovenijo največkrat razočarana zaradi dela politikov in slabega vodenja države.
Andreja pa so najbolj zmotili rezultati na volitvah v Evropski parlament pred enim mesecem.
Še bolj konkreten pa je bil Tadej. On si namreč želi, da bi država omogočila lažje delovanje in življenje slovenskih kmetov.
Politične odločitve gotovo vplivajo na socialni status mladih Slovencev. Tudi to je eden izmed razlogov za odseljevanje mladih, predvsem s periferije. Nadaljuje Tadej.
Alen pa težavo vidi tudi v lokalni politiki, ne samo v odločitvah na državni ravni.
A kljub razočaranju bodo vsi naši sogovorci ostali v Sloveniji, pojasni Alen.
Republika Slovenija je po 28-ih letih zelo podobna svojim človeškim vrstnikom. Formalno je osamosvojena, a še vedno živi doma, pri mami Uniji in očetu NATU. Je tik pred zaključkom fakultetnega izobraževanja, manjka ji le še nekaj izpitov. Zaradi tega se lovi med prejšnjo in naslednjo prekarno zaposlitvijo, je vedno v dolgovih, a jih uspeva sanirati tik pred izvršbo. To ji onemogoča reden študij, zato se uči le dan pred izpitom, a takrat je zelo zagnana. Upajmo, da bo s pomočjo starševskih vez uspela pridobiti kakšno službo v javni upravi, da se bo končno lahko ustalila.
VSE NAJBOLJŠE!
Dodaj komentar
Komentiraj