Slovenska komunalna podjetja imajo vse večje težave s kopičenjem odpadkov, ki jih družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne sprejemajo več. Težave so se začele pred leti, ko so najprej Kitajska, nato pa tudi številne azijske države prenehale uvažati odpadke, v prvi vrsti odpadno embalažo. Zaradi nakopičenih odpadkov je vlada na predlog Ministrstva za okolje in prostor konec leta 2018 sprejela interventni zakon, s katerim je država plačala odvoz odpadkov, ki so se nabrali na deponijah. Nadaljuje Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije.

Izjava

Razlog za to, da se je situacija s presežnimi odpadki močno poslabšala, je ta, da je konec lanskega leta upravno sodišče ugodilo pritožbam podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo odpadkov in ki jih je država zadolžila za prevzemanje odpadne embalaže. Zato je ministrstvo, takrat pod vodstvom Jureta Lebna, spremenilo okoljevarstvena dovoljenja. Upravno sodišče je nova dovoljenja razveljavilo, podjetja pa so z novim letom začela striktno upoštevati določila prvotnih okoljevarstvenih dovoljenj. Ta jih zavezujejo k prevzemu zgolj polovice odpadne embalaže. Več Zupanc.

Izjava

Družbe za ravnanje z odpadno embalažo morajo poskrbeti za embalažo proizvajalcev, ki so po zakonu zavezani, da plačajo predelavo odpadkov, ki jih povzročijo njihovi izdelki. O razlogih, zakaj je plačana predelava zgolj polovice odpadkov, Zupanc.

Izjava

Minister za okolje in prostor v odstopu Simon Zajc ključni problem vidi v tem, kako je bila definirana odgovornost povzročiteljev odpadne embalaže.

Izjava

Kaj pa bo z odpadki, ki so že sedaj na deponijah? Minister Zajc.

Izjava

Najbolj pereč problem je odpadna embalaža, nekoliko manj steklo in les, najmanj problemov pa je s papirjem, ki ga je mogoče prodati papirnicam. Kot pravi Zupanc, bodo kmalu postale velik problem nagrobne sveče.

Izjava

Ministrstvo za okolje pripravlja sistemske rešitve in je ravno danes podaljšalo javno razpravo o noveli zakona o varstvu okolja, ki naj bi rešila problem neplačevanja reciklaže odpadkov. Zajc.

Izjava

Dolgoročna rešitev je po mnenju tako ministrstva kot tudi komunalnih podjetij postavitev ene ali dveh sežigalnic. 

Izjava

Več odpadkov naj bi bili pripravljeni sprejeti v Salonitu Anhovo. Tam so pripravljeni sprejeti tudi komunalno blato iz čistilnih naprav. Problem pa seveda ostaja v tem, da občani v Anhovem ne zaupajo zagotovilom podjetja, da sosežig odpadkov okolja in njihovega zdravja ne obremenjuje bolj kot že sedaj fosilna goriva. To bo seveda otežilo tudi postavljanje morebitne nove sežigalnice, o kateri govorijo na ministrstvu.