Plastika bo znanstvena fantastika
Na zasedanju skupščine Združenih narodov, ki je potekala pretekli teden v kenijski prestolnici Nairobi, so se začela pogajanja o oblikovanju mednarodne pogodbe glede onesnaževanja s plastičnimi odpadki. Slovenski predstavnik je bil okoljski minister Andrej Vizjak. Glavni namen skupščine je bila ustanovitev mednarodnega odbora, ki bo do leta 2024 oblikoval pravno zavezujočo pogodbo o omejitvi onesnaževanja s plastiko, ki ne bo zajemala le reciklaže plastičnih odpadkov, temveč tudi proizvodnjo iz plastike izdelane embalaže.
Splošni okvir pogodbe sta odobrili tudi največji svetovni proizvajalki plastike, ZDA in Kitajska. Kljub temu pa podrobni ukrepi, ki jih bo vključevala mednarodna pogodba, niso bili predstavljeni, saj se bodo države o vpeljavi mehanizmov za zaščito okolja pogajale na skupščini, ki bo potekala v drugi polovici letošnjega leta. Čeprav sankcije in določila pogodbe ostajajo nedorečena, pa je zasedanje ključnega pomena za omejevanje nadaljnjega onesnaževanja s plastiko. O zasedanju smo podrobneje govorili z Jamesom Wakibio, okoljskim aktivistom in novinarjem iz Nairobija, ki oriše problematiko, naslovljeno na konferenci.
Ena najbolj perečih problematik je razmerje med globalnim jugom in globalnim severom. Velike proizvajalke in porabnice plastike, kakršne so na primer Združene države Amerike, svoje odpadke izvažajo v revnejše države na južnem delu planeta. Oblikovanje nove mednarodne pogodbe bi ustvarilo pravni mehanizem, s katerim bi se okoljsko izkoriščanje globalnega juga vsaj do neke mere omejilo in reguliralo na podlagi nastajajočega sporazuma.
Novi sporazum bo prinesel novosti na področju proizvodnje plastike, preoblikovanja plastičnih izdelkov za lažjo reciklažo, obenem pa bi natančneje določal politiko odlaganja odpadkov. Pravni mehanizmi na področju odlaganja odpadkov sicer že obstajajo. Primer je Baselska konvencija iz leta 1989, ki omejuje transport nevarnih snovi med globalnim severom in globalnim jugom. Doprinos nove pogodbe bo torej zlasti omejevanje transporta plastičnih odpadkov.
Države globalnega juga se torej soočajo z goro plastičnih odpadkov, ki jih ustvarjajo zahodne države. Dejstvo, da je skupščina zasedala prav v državi, kakršna je Kenija, je izrednega pomena tudi za druge v kontekstu odlaganja plastičnih odpadkov. Pobuda za zasedanje skupščine in oblikovanje pogodbenega dokumenta je prišla iz Ruande in Peruja, držav, ki se zaradi svoje zgodovinsko-geografske umeščenosti prav tako kot Kenija soočata s prekomernimi količinami plastičnih odpadkov.
Transport plastičnih odpadkov je pogojen zlasti z geografsko lego odlagališč. Kenija, ki ne sodi med države prejemnice pošiljk plastike, pa se kljub temu srečuje s pobudami o sodelovanju zahodnih držav, ki bi v zahodno Afriko uvažale plastične odpadke.
Plastika, ki se kopiči na prostih poljih mnogih držav, pa ni edini način onesnaževanja narave s plastiko. Dojemanje onesnaževanja s plastiko je največkrat omejeno na prizore zaplat smeti v oceanih ali rekah, a onesnaževanje s plastiko v veliki meri poteka na bistveno bolj subtilen način, razloži Jaka Kranjc iz nevladne organizacije Ekologi brez meja.
V času pandemije smo bili priča mnogim poročilom, ki so izpostavljala začasno izboljšanje nekaterih ekološko kritičnih območij. V mnogih primerih je ustavitev življenja dala okolju nekakšen oddih. Kljub temu pa se je količina plastičnih odpadkov v zadnjem času povečala prav zaradi pojava novega koronavirusa. Pomemben povzročitelj povečanja plastičnih odpadkov so gotovo hitri antigenski testi.
Globalna konvencija o končanju onesnaževanja s plastiko zagotavlja minimalni standard pri ukrepanju držav proti onesnaževanju, ki je po konvenciji opredeljeno v širšem kontekstu. Konvencija se sicer poleg onesnaževanja s plastiko nanaša tudi na podnebne spremembe in zmanjševanje biotske raznovrstnosti, čemur botruje čezmerna uporaba plastičnih izdelkov. Onesnaževanje s plastiko bo namreč opredeljeno skozi celotni cikel proizvodnje in dolgotrajne razgradnje plastike.
Države bodo svoja pogajanja nadaljevale vse do leta 2024, ko bo predstavljena končna verzija pogodbe. Dogovarjanja bodo potrebna zlasti na področju snovanja pravnih mehanizmov in finančnih sredstev, ki bodo namenjena za reševanje te pereče problematike. Okoljevarstvene organizacije so že pozvale k strožjim omejitvam na področju obravnave plastike, tako v njeni produkciji kot reciklaži, ter predlagale sankcioniranje škodljivih praks ravnanja z odpadki. Do leta 2024 velikih sprememb na področju mednarodnih pravil ravnanja z odpadki ni pričakovati. Do takrat razpolaganje z odpadki ostaja v domeni posameznih držav, kar pomeni tudi nadaljnje okoljsko izkoriščanje globalnega juga.
OFFsajd je pripravila Tia, mentoriral je Matija.
Dodaj komentar
Komentiraj