Avgusta bodo OFFsajdi tudi letos lokalno obarvani. Začenjamo na severovzhodu Slovenije. Ustavno sodišče je pred enim mesecem odločilo, da zadrži preimenovanje Titove ceste v Radencih v Cesto osamosvojitve Slovenije. Odločitev je postala javna prejšnji teden. Vse kaže, da bodo o preimenovanju ali nepreimenovanju Titove ceste sedaj glasovali občani na občinskem referendumu. 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic je maja letos sprejel občinski svet občine Radenci na pobudo tamkajšnjega župana Romana Leljaka. Leljak, ki je bil na županski položaj izvoljen na zadnjih lokalnih volitvah konec leta 2018, je najprej želel, da bi se Titova cesta preimenovala v Cesto dr. Anteja Šarića. Šarić je bil kardiolog, ki je leta 1934 po poroki z Vilmo Höhn, dedinjo tamkajšnjega zdravilišča, postal družbenik in nato vodja podjetja Radenska slatina. Aprila leta 1945 ga je kot talca ustrelil gestapo, ker naj bi zdravil partizane. Megla, ki ovija Šarićevo vlogo v vojni, je, kot v številnih podobnih primerih, gosta; po vojni je bil obsojen zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem. Zdravilišče je bilo po vojni nacionalizirano, v devetdesetih letih pa se je začel še vedno nezaključen postopek denacionalizacije in povračila škode potomcem, ki danes živijo v Združenih državah Amerike.  

O preimenovanju Titove ceste v Cesto dr. Anteja Šarića je bilo opravljeno zakonsko predpisano javno posvetovanje, na katerem pa so številni lokalni prebivalci izrazili nasprotovanje. Leljak si je nato premislil. Več pobudnik civilne iniciative, ki nasprotuje preimenovanju Titove ceste v Radencih, Franc Vukajič.

Izjava

Kot nadaljuje Vukajič, je bil Leljak ob nastopu svojega županskega mandata bolj ambiciozen glede spreminjanja imen v Radencih.

Izjava

Civilna iniciativa občanov, ki nasprotujejo preimenovanju Titove ceste, je najprej konec maja vložila peticijo proti preimenovanju v Cesto dr. Anteja Šarića, ki jo je podpisal 501 občan. Nato so na začetku junija vložili tudi pobudo za razpis referenduma, na katerem bi se odločalo o sedaj spremenjenem predlogu za preimenovanje v Cesto osamosvojitve Slovenije. To je podpisalo 127 občanov. Nadaljuje Vukajič.

Izjava

Leljak je pobudo za referendum zavrnil z argumentom, da ni bila vložena v skladu z zakonodajo, saj je bila podana pred sprejetjem Odloka o preimenovanju. Zmedo glede datumov, ki je nastala, ker se mešata dva postopka preimenovanja, eden v Cesto dr. Anteja Šarića in drugi v Cesto osamosvojitve Slovenije, bo razreševalo upravno sodišče. 

Ustavno sodišče je sedaj odločilo predvsem, da bi bila škoda ob uveljavitvi preimenovanja, ki bi bilo nato morebiti razveljavljeno, manjša, kot če se odlok ne uveljavi. Škoda se nanaša predvsem na stroške preimenovanja hišnih številk in dokumentov, ki zadeva občane, in menjavo uličnih oznak, ki zadeva občino. Vseeno Vukajič odločitev vidi kot zmago.

Izjava

Ta odločitev je drugačna od tiste, ki jo je sodišče sprejelo pred devetimi leti o imenovanju nove ceste v bližini športnega centra Stožice v Titovo cesto.

Izjava

Ustavno sodišče je leta 2011 v sodbi, ki jo je sprožil podmladek stranke Nova Slovenija - Mlada Slovenija, odločilo, da bi poimenovanje ceste po Josipu Brozu Titu objektivno pomenilo priznanje - kot so zapisali - nekdanjega totalitarnega režima in bi bilo zato v neskladju z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva. V primeru Radencev se je sodišče strogo ognilo takšnim zgodovinskim razpravam, ki jim je takrat nasprotoval tudi sedanji sodnik ustavnega sodišča, Rok Čeferin.

Župan Leljak ni pristal na pogovor z nami. Svoje odločitve glede preimenovanja Titove ceste objavlja predvsem na svojem Facebook profilu, na katerem je na primer izrazil mnenje, da bi moralo o tem odločati Evropsko sodišče. V dejanjih je bolj popustljiv in sedaj vsaj načeloma pristaja na referendum, ki bo potekal predvidoma oktobra. Občinski svet je tudi sprejel sklep o umiku odloka o preimenovanju Titove ceste. Sklep je Leljak poslal upravnemu in ustavnemu sodišču in pričakuje ustavitev vseh postopkov. Objavo o tem na svojem Facebooku je Leljak opremil z naslovnico dokumentarca o Hudi jami in fotografijo Tita na paradi. Odločitev sodišča ga je sicer presenetila, posameznim ustavnim sodnikom pa je ob tem poslal pismo z opisom povojnih dogodkov v Radencih, na primer o partizanu, ki je bil obsojen na smrt, ker je zaklal prašiča. 

Kakšen vpliv na sodnike je imel županov apel, ni znano. Vse bolj verjetno pa je, da bo vprašanje preimenovanja ulice, drugače kot v Ljubljani pred slabim desetletjem, reševala ljudska demokracija.