Pod 360 siromaki

Oddaja
roncevic
2. 6. 2022 - 17.00
 / OFFsajd

Ministrstvo za kulturo je tik pred menjavo garniture objavilo rezultate razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2022. Prejemnike skupno skoraj 2,9 milijona evrov javnih sredstev je izbirala enaka komisija kot lani. Najbolj strokovna komisija pod Alpami, ki ji načeljuje Borut Rončević, je bila tokrat do Radia Študent na prvi pogled bolj milostna. Lani je Radiu namreč namenila 0 evrov, letos pa 36 tisoč od zaprošenih 100 tisočakov. Več radiev posebnega pomena je tudi letos prejelo manj sredstev, kot so pričakovali. Po predvidevanjih pa so mediji blizu Slovenski demokratski stranki lepo napolnili svojo malho. Nova obzorja založništvo, ki je lastniško povezano z Demokracijo in televizijo Nova24, je denimo prejelo skoraj 36 tisoč evrov, dodatnih skoraj 33 tisoč evrov pa še sama Nova24.

mediji
Urejanje tretjega medijskega sektorja v zakonodaji o medijih in na evropski ravni
 / 4. 9. 2020

Ob tem bode v oči, da ministrstvo ni podelilo vseh sredstev, ki jih je predvidelo za financiranje razpisa. Za medije, ki izdajajo programe posebnega pomena in med katere spada tudi Radio Študent, je namenilo nekaj več kot 2 milijona evrov, čeprav je samo predvidelo dva milijona in 250 tisoč evrov. Nerazdeljenih je torej ostalo več kot 200 tisoč evrov. Za zagotavljanje pluralnosti in demokratičnosti splošnoinformativnih medijev, ki nimajo statusa posebnega pomena, je ministrstvo namenilo skoraj vse od predvidenih 850 tisočakov. Po Zakonu o medijih bi sicer država morala zgolj za financiranje programov posebnega pomena zagotoviti sredstva v višini treh odstotkov lanskega zbranega RTV-prispevka. Ker je lani Radiotelevizija Slovenija s prispevki uporabnikov zbrala 96,8 milijona evrov, bi moralo torej ministrstvo zgolj za programe posebnega pomena podeliti nekaj več kot 2,9 milijona evrov. Te številke pa ne dosegajo niti skupna sredstva z razpisa. Kot pojasnjuje Tanja Kerševan Smokvina, raziskovalka na Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede, razpisi nikdar niso dosegali zakonsko predpisanih sredstev.

Izjava

Matej Makarovič, ki je član komisije za razdeljevanje razpisnih sredstev, na naša vprašanja ni želel odgovarjati. Dejal je, da so v komisiji za odgovarjanje na novinarska vprašanja pooblastili predsednika komisije, torej Boruta Rončevića. Rončević se je izgovoril, da ravno opravlja inventuro na Fakulteti za informacijske študije in ga lahko pokličemo čez mesec dni, vsekakor pa ta teden ni na voljo za vprašanja. Tako nismo dobili odgovora na vprašanje, na podlagi katerih kriterijev je oh in sploh strokovna komisija odločala o podeljevanju sredstev. Sredstva je namreč komisija medijem dodeljevala nesorazmerno glede na število točk, ki jim jih je dodelila po najbolj strokovnih kriterijih. Radio Robin, ki oddaja v Vipavski dolini, je tako denimo prejel vseh 100.000 evrov, za katere je zaprosil, ob tem pa zbral 366 od možnih 575 točk. Radio Študent je prejel 36 tisoč evrov, a zbral 352 točk. Radio Kum Trbovlje je denimo prejel 36 tisočakov za 348 točk, zaprosili so za najvišji možen znesek 100 tisočakov. Radio Triglav Kranj Jesenice je prejel 25 tisoč evrov, kar je okrog 40 odstotkov zaprošenih sredstev, za 326 točk. Nadalje je Radio Murski val za 348 točk prejel skoraj 36 tisoč evrov, zaprosili pa so za 100 tisočakov.

Takšno dodeljevanje sredstev je privedlo do tega, da so nekateri mediji brez statusa posebnega pomena, ki so lahko zaprosili za največ 40.000 evrov, prejeli prav toliko denarja kot mediji, ki ustvarjajo programe posebnega pomena. Adria Media je denimo za projekt Modra soba, ki obsega spletno stran s podcasti, prejela 36 tisoč evrov za 359 točk. Revija Družina je prejela enako vsoto za 360 točk. Prvič je sredstva ministrstva prejelo podjetje Insights, ki se sicer primarno ukvarja z osebnostnim in kariernim koučingom.

Izjava

Natalie Postružnik je urednica portala Navdihni.me v lasti družbe Insights, ki je za projekt Za.me od ministrstva prejela okrog 16 tisoč evrov od zaprošenih 18 tisočakov. Za Radio Študent je opisala vsebinsko zasnovo portala in revije. 

Izjava

Okrog 16 tisoč evrov za 357 točk je od ministrstva prejel tudi Inštitut dr. Antona Korošca, ki izdaja časopis Slovenec. Direktor inštituta Primož Jelševar je pojasnil, da so zaprosili za približno 18 tisočakov. Kot je opisal, gre za pomemben projekt.

Izjava

S časopisom Slovenec, ki so ga začeli obujati leta 2015, se je inštitut drugič prijavil na razpis ministrstva in bil tudi tokrat uspešen.

Izjava

Manj zadovoljni so pri Radiu Murski val. Še lani so prejeli vseh 100 tisoč evrov, letos pa manj kot 36 tisoč. Več o tem direktor in lastnik radia Janez Hanč.

Izjava

V času koronakrize se pogovarjamo in iščemo rešitve s kolegi iz lokalnih medijev in medijev posebnega pomena
 / 9. 5. 2020

Radio Triglav lani tako kot RŠ ni prejel ničesar, letos pa okrog 40 odstotkov zaprošenih sredstev. Direktorica in odgovorna urednica Nataša Harej meni, da se razlog za takšno financiranje ne skriva v kvaliteti vsebin, ki jih ustvarjajo.

Izjava

Po njenem mnenju je neustrezen tudi način podeljevanja javnih sredstev. 

Izjava

Nad odločbo ministrstva so presenečeni pri Radiu Kum Trbovlje, ki je še lani prejel vseh 100 tisoč evrov, letos pa le 36 tisoč. Direktor in odgovorni urednik Simon Prelesnik argumente ministrstva za zmanjšanje sredstev označuje za neutemeljene.

Izjava

Prelesnik je izpostavil, da je komisija ministrstva za kulturo postavila arbitrarno mejo prejetega števila točk, na kateri je odločila, ali bo prijaviteljem podelila vsa oziroma večino sredstev ali pa občutno manj, okrog tretjino. 

Izjava

Pregled podeljenih sredstev ministrstva za kulturo takšno opažanje v veliki meri potrjuje. Namesto arbitrarne ničle je letos komisija izbrala enako poljubno, a slajšo 360-ico, da bo simbolika popolna, pa se z njo ujema tudi 36-ica.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Ta članek je neresnicoljubna škrbina.

Realnost: v nasprotju s predvidevanji so mediji blizu Slovenski demokratski stranki prejeli enako bagatelo kot Radio Študent, med tem ko so nesporni zmagovalci razpisa mediji Odlazkovega medijskega imperija - med njimi Radio Robin, Triglav, Kum idr.

Skratka v Sloveniji tudi na področju razpisov nič novega - še ko je na oblasti tranzicijska desnica, veliko večino sredstev nekega razpisa prejmejo institucije, povezane s tranzicijsko levico.

Vseeno pa se ob tem v veliki večini medijev in širše v javnosti ustvarja vtis, češ "glej jih desnuhe, kako radodarni so do svojih".

Škoda, ker ne veš, novinar, svojega dolga.

To je res samo delno. Po veljavni zakonodaji je pač tako, da s tem, ko so lokalni mediji prešli pod okrilje radijske mreže, ne izgubijo možnosti prijave na razpis. Ali je to dobro ali slabo, veste sami. Ampak to ni bila tema tega prispevka, je pa bila tudi že v preteklosti.

mreže
Spremembe medijske zakonodaje z vidika lokalnih medijev
 / 25. 8. 2020

Takrat je predlog Janševe vlade v tem delu predloga zakona sledil predlogu Šarčeve. Pridobivanje sredstev z razpisov, ne glede na program, ki ga ustvarjajo, bi ta predloga takim lokalnim medijem še bolj olajšala.

Razumeti je treba tudi, da lahko nek medij sicer ustvarja recimo komercialen program, a ima zaradi razpisa vsaj nekaj tudi programa, ki ni tržno zanimiv, ki ga drugače skoraj zagotovo ne bi imel. 

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.