Podnebni državni zbor

Podnebni državni zbor

Aktualno-politična novica
14. 11. 2019 - 17.00
 / OFFsajd

V Državnem zboru je danes potekal posvet o tem, kako naj Slovenija naslovi problematiko podnebnih sprememb, predsednik Državnega zbora Dejan Židan pa je ob tem vlado pozval k razglasitvi podnebne krize. Ta poziv je treba razumeti predvsem v luči Židanovega položaja kot voditelja Socialdemokratov, ki so na vikend kongresu v Velenju napovedali, da se bodo bolj izrazito profilirali kot okoljska stranka. Gre za politični prostor, ki se v zadnjem času v Evropi krepi, v Sloveniji pa ga ne zaseda zelena parlamentarna stranka. Teh je več, a kljub duhu časa nobena ni preveč politično relevantna. 

pregled sprememb zakonodaje Evropske unije za dosego ciljev Pariške podnebne pogodbe
 / 19. 5. 2017

Eden od udeležencev je bil tudi Dušan Plut, upokojeni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki je pred tridesetimi leti vodil stranko Zelenih Slovenije in se z njo vključil tudi v Demosovo vlado. Plut o ciljih, ki jih mora okoljska politika doseči v naslednjih desetletjih.

Izjava

Največji področji, ki se bosta morala prilagoditi na nižje izpuste ogljikovega dioksida, sta promet in energetika. Državne institucije so bile sedaj bolj dejavne glede ciljev v prometu. Tu naj bi v prihodnosti veliko večjo vlogo dobili javni promet in predvsem železnice tako v okviru javnega prometa kot za prevoz tovora. Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes ob tem opozarja, da se je za tak prehod v energetsko učinkovitost veliko premalo vlagalo.

Izjava

Slovenske železnice so na ključnih koridorjih proti Kopru in proti Avstriji že polno obremenjene. Rezerv za preusmeritev v prometu iz avtocest na železnice tu ni. A tudi vlaganja v drugi tir železnice Divača-Koper ne bodo zmanjšala prometa na avtocestah, saj je največ tovornega prometa na slovenskih avtocestah tranzicijskega.

Izjava

Pri energetiki je pot v nizkoogljično gospodarstvo precej manj jasna kot v prometu. Največ razhajanj je glede vprašanja vloge vetrne in sončne energije nasproti možnosti uporabe jedrske energije. Plut je izpostavil po njegovo uspešen primer prenove energetskega sistema v Nemčiji.

Izjava

Aleksander Mervar, direktor Elesa, državnega podjetja, zadolženega za električno omrežje, na drugi strani meni, da se modela Nemčije ne da ponoviti, saj se je Nemčija pri vključitvi vetrnih in sončnih elektrarn oprla na energetske sisteme sosednjih držav, s čimer kompenzirajo nestanovitno proizvodnjo iz teh elektrarn.

Izjava

Ker ni potenciala za vetrne elektrarne in so viri za hidroelektrarne v veliki meri porabljeni, bi morala največji delež obnovljivih virov energije prevzeti sončna energija, ki pa po mnenju Mervarja ne more biti primarni vir energije v Sloveniji.

Za debato o prihodnosti energetike bo ključno vprašanje, ali si želimo nizkoogljičnih virov energije, na katere cilja Pariški podnebni sporazum, ali obnovljivih virov, v katere svoje upe polaga Evropska unija. Tudi tu se definicija oži. Eurostat je iz te izključil hidroelektrarne, ki Sloveniji zagotavljajo levji delež obnovljivih virov energije. Če k nizkoogljičnim virom prištejemo še jedrsko energijo, Slovenija že sedaj precej presega Nemčijo, in tudi proizvodnja elektrike ima manjši ogljični odtis. Debata torej ne bo potekala zgolj glede tehničnih vprašanj, ampak tudi o tem, kdo je zelen in kdo ne.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness