Podpiraj. Ne kaznuj
V torek, 26. junija, aktivisti iz vsaj 150 mest petič zapored družno zahtevajo konec tako imenovane “vojne proti drogam”. Gre za globalno akcijo Support. Don't Punish. – Global Day of Action.
Skupaj želimo v svet poslati angažirano sporočilo, da je škoda, ki jo povzroča vojna proti drogam, vse večja. Ali povedano z besedami iniciatorjev akcije: »Čas je, da pustimo za sabo škodljive politike, ideologije in predsodke ter damo prednost varovanju zdravja in človekovim pravicam pred kaznovanjem z zapornimi kaznimi … in brezupnimi prizadevanji za doseganje 'sveta brez drog'. Nastopil je trenutek, ko moramo podpreti in ne zgolj izrekati kazni ljudem, ki uporabljajo droge.«
Urad Združenih narodov za droge in kriminal je namreč 26. junij razglasil za mednarodni dan proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami. Ta dan je od leta 1987, ko so ZN sprejeli posebno deklaracijo o zlorabi drog in nezakonitem trgovanju z drogami, posvečen dvigovanju ozaveščenosti o nevarnostih, ki jih predstavljajo nedovoljene droge.
Akcija poskuša izpostaviti tudi moč, ki jo imajo ljudje, da vplivajo na spremembe in na ta način spodbujajo k reformam obstoječih politik posameznih držav na področju drog. Na primeru držav, kot so Filipini, Kambodža in Brazilija, pa je mogoče zelo dobro videti, da represivne politike do uporabe drog nikakor niso dober model.
Pobuda kliče k premagovanju predsodkov in v smer dobrega poznavanja dejstev. Skupaj z nami spodbudite spremembe v odnosu, jeziku in zdravljenju ljudi, ki uporabljajo droge. Prekinimo začarani krog, ki škodi ljudem in naši družbi. Podpirajmo, in ne kaznujmo! Podpisani Združenje DrogArt.
Združenje DrogArt je zasebna neprofitno-volonterska organizacija, ustanovljena leta 1999, z glavnim namenom zmanjševanja škodljivih posledic drog in alkohola med mladimi. Glavna področja delovanja združenja so informiranje in svetovanje, info točka, terensko delo na prireditvah elektronske glasbe, izvajanje delavnic z namenom zmanjševanja škode na področju alkohola med mladimi, publicistična dejavnost in raziskovanje. Združenje DrogArt ima od leta 2005 status humanitarne organizacije. Letos prvič sodelujejo pri globalni kampanji Support. Don’t Punish.
Globalna kampanja, ki jim stoji nasproti, je tista za vojno proti drogam ali War on drugs, kot jo je 18. junija 1971 poimenoval in razglasil takratni predsednik Združenih držav Amerike Richard Nixon. Droge so bile na ta dan razglašene za “javnega sovražnika številka ena”. Po ocenah Drug Policy Alliance ZDA vsako leto porabijo slabih 44 milijard evrov letno za to neskončno vojno. Matej Janković, sodelavec Radia Študent in avtor oddaje Drogerija v predavanju leta 2010.
Ideja o vojni proti drogam se je prenesla na številne države južno od ZDA, kjer so učinki še veliko bolj škodljivi. V ZDA se vojna najbolj manifestira v znatnem zvišanju števila zapornih kazni za uporabnike drog, ki primarno zadevajo skupnosti manjšin.
John Ehrlichman, svetovalec Richarda Nixona za notranje zadeve, je v intervjuju leta 1994 priznal resnični namen vojne proti drogam. Citiramo: “Nixonova kampanja leta 1968 in kasneje Nixonova Bela hiša sta imeli dva sovražnika: protivojno levico in črnce. Razumete, kaj vam govorim? Vedeli smo, da nismo mogli doseči, da bi bilo protizakonito biti proti vojni ali črnec, ampak s tem, da smo dosegli, da so ljudje hipije povezovali z marihuano in črnce s heroinom, ter s težko kriminalizacijo obojega smo lahko te skupnosti omejevali. Lahko smo aretirali njihove vodje, izvajali racije na njihovih domovih in jih klevetali vsak večer na poročilih. Smo vedeli, da lažemo o drogah? Seveda.”
Kolumbija je aktivno vojno proti drogam prevzela leta 1991 in jo uporabila za lastne politične namene pri uničevanju leve opozicije. Nekoliko severneje, v Mehiki, je bila vojna zagnana leta 2006 s podobno katastrofalnimi učinki v številu žrtev.
Poročilo tako imenovane Globalne komisije o politiki do drog, ki je ugotovilo, da je vojna proti drogam spodletela, ni zadostovalo. Je pa zato dobila nov zagon v jugovzhodni Aziji. Indonezija in Kitajska sta vodili politiki javnih eksekucij prodajalcev in porabnikov drog. Zadnji dve leti, odkar je predsednik Filipinov Rodrigo Duterte, je bilo tam ubitih vsaj 4250 ljudi, če verjamemo vladi, in več kot dvakrat več, če verjamemo nekaterim nevladnim organizacijam.
V Sloveniji se s tako represivnimi metodami nevladne organizacije ne soočajo. Podpisnica peticije DrogArt, ki se ukvarja z zmanjševanjem škodljivih posledic drog in alkohola med mladimi, se primarno ukvarja s svetovanjem in pomočjo uporabnikom drog. Anja Mihevc, vodja svetovalnice, pojasni funkcijo info točk DrogArta v Ljubljani in Mariboru.
Mihevc nadalje pojasni, kako izgleda tovrstno svetovalno delo.
Kaj so največje težave, s katerimi se soočajo organizacije, ki se ukvarjajo z uporabniki drog?
Mihevc zaključi z željami za naprej.
Dodaj komentar
Komentiraj