Pogajanja o pogajanjih
V današnjem offsajdu pregledujemo formiranje oziroma neformiranje nemške vlade natančno štiri mesece po volitvah v zvezni palament. Možnosti za sestavo nove vlade so za zmagovalni stranki volitev CDU in CSU še vedno negotove. Po tem ko je v vodo padlo zavezništvo med konzervativci v strankah CDU in CSU ter liberalci v stranki FDP in stranko Zelenih, poskuša nemška kanclerka Angela Merkel še enkrat sestaviti veliko koalicijo s socialdemokratsko SPD. Vodja SPD, Martin Schulz, je že pred volitvami izključil vsako možnost velike koalicije, zato je stranka takoj po bolečem porazu na volitvah napovedala odhod v opozicijo. Vodstvo pa si je pred kratkim glede položaja v opoziciji premislilo. V stranki je vprašanje o vstopu v še eno zavezništvo z Angelo Merkel povzročilo globok razkol. Pregled koalicijskih pogajanj do zdaj predstavi Katy Brady, novinarka medijske hiše Deutsche Welle.
Predstavi tudi časovnico pogajanj.
Martin Schulz si je glede vstopa v koalicijo premislil tudi zaradi padajoče podpore SPD-ju, ki bi v primeru ponovnih volitev lahko doživel še slabši rezultat. Razloge za spremembo stališča navede Brady.
Odločitev vodstva socialdemokratov, da ponovno sodelujejo z Angelo Merkel, je med širšim članstvom SPD naletela na velike kritike. Glavni podporniki ponovne velike koalicije so predsednik stranke Martin Schulz, njegov predhodnik Sigmar Gabriel in predsednik republike Frank-Walter Steinmeier. Njihovi odločitvi najbolj nasprotujejo v podmladku stranke, imenovanem Jusos. Na sobotnem kongresu v Bonnu je 642 delegatov stranke razpravljalo in glasovalo o vstopu v pogajanja. Njihov začetek je podprlo 58 odstotkov delegatov. Zakaj se številni v SPD tako upirajo ponovnemu vstopu v vlado, pojasni Brady:
Podmladek Jusos je bil v zadnjem obdobju precej uspešen v agitiranju članov stranke proti njenemu vodstvu. Njihov predsednik Kevin Kühnert je na shodih pozival proti veliki koaliciji. Tudi poraz na kongresu v nedeljo ga pri tem ni ustavil, saj bo članstvo o dokončnem vstopu v koalicijo še enkrat glasovalo, ko bodo pogajanja zaključena. Nedavno je imel Jusos s svojo kampanjo nekaj uspeha tudi v pridobivanju novih članov strank SPD:
Podmladek stranke Jusos želi jasno ločitev politike med konzervativci in socialdemokrati ter odmik od dosedanjih centralističnih politik.
Martin Schulz je na kongresu v Bonnu obljubil, da bo na pogajanjih z Angelo Merkel in Horstom Seehoferjem izboljšal do sedaj doseženi dogovor. CDU in še posebno CSU nista indicirali, da bi bili pripravljeni bistveno popuščati. Argument vodstva stranke za vstop v koalicijo je bil tudi, da bo vlada potem bolj socialno usmerjena. Že v prejšnjem mandatu pa je imela SPD problem, kako biti slišana in uveljavljati svoje politike.
Brady tudi pojasni, katere politike so kamni spotike med konzervativci in socialdemokrati.
Stranke, še posebno CDU, največ govorijo o binarni izbiri med veliko koalicijo in novimi volitvami. Tretja možnost je manjšinska vlada, za katero se zavzema tudi Jusos. Manjšinska vlada bi poživila nemško politično življenje, ki ga je zadnja leta omrtvilo zavezništvo med glavnima političnima poloma, a zaenkrat ta možnost nima vidnejše podpore. Zakaj, pojasni Brady:
Predvsem socialdemokrate v primeru ponovljenih volitev skrbi, da bi dobili še manj glasov, Alternativa za Nemčijo pa še več.
Dodaj komentar
Komentiraj