Policijska akademija, ampak grozljivka
Mestni svet v Atlanti, prestolnici ameriške zvezne države Georgia, je na včerajšnjem glasovanju potrdil mestno financiranje izgradnje novega centra za usposabljanje policistov. V strogo zastraženi mestni hiši so svetniki odobrili načrt, po katerem bo mesto za izgradnjo centra letos zagotovilo 28 milijonov evrov. Naslednjih trideset let bo mesto za center prispevalo še dober milijon na leto. Gre za 34 hektarjev velik center za usposabljanje. Obsegal bo več strelišč, policijsko šolo, hleve za konje, poligon za učenje vožnje in malo kulisno mesto, kjer bodo policisti trenirali obvladovanje namišljenih izgrednikov. Prav zaradi zadnjega se je projekta prijel vzdevek Cop City oziroma mesto policistov.
Izgradnja mesta policistov je že v začetku naletela na nasprotovanje velike večine okoliškega prebivalstva. Preden je mestni svet septembra 2021 potrdil načrt za izgradnjo, je na več kot 17 ur trajajoči javni razpravi sodelovalo prek tisoč meščanov, okrog tri četrtine jih je nasprotovalo izgradnji. Nasprotniki projekta trdijo, da je Cop City nadaljevanje militarizacije policije. V luči rasističnega delovanja policistov se jim zdi zaskrbljujoče tudi, da center gradijo sredi krajevnih skupnosti, kjer živi pretežno temnopolto prebivalstvo. Cop City bo poleg tega stal na območju, ki ga zdaj pokriva gozd Weelaunee, ležeč na zemlji, ki so jo Združene države ukradle plemenu Muscogee, zato protestnike podpirajo tudi številni staroselci iz celotnih Združenih držav. Hkrati je gradnja sporna z okoljskega vidika, ker poteka na eni redkih zelenih površin v Atlanti in največji gozdnati površini, ki jo domačini imenujejo kar pljuča mesta.
Kmalu po sprejetju načrta se je začelo gibanje Stop Cop City, v prevodu ustavimo mesto policistov, ki ga predstavi Matt Scott iz neprofitnega medija Atlanta Community Press Collective.
Pritisk od spodaj doslej ni imel vidnega vpliva niti na mestne oblasti niti na policijo. Policija se je na proteste odzvala z množičnimi aretacijami protestnikov in z racijami v delih gozda, kjer so aktivisti z zasedbami skušali preprečiti gradnjo Cop Cityja.
Od lanskega decembra je represija dodatno eskalirala z obtoževanjem protestnikov, da so domači teroristi – kot jih imenuje župan Andre Dickens iz Demokratske stranke – oziroma ekoteroristi, kot jih imenujejo projektanti in mestna uprava.
Protiteroristična zakonodaja v Georgii od leta 2017 kot domači terorizem ne definira le nasilja nad ljudmi, ampak tudi uničevanje lastnine ali kritične infrastrukture z namenom zastraševanja in vplivanja na prebivalstvo ali strukture oblasti. Preiskovalni urad Georgie, znan kot GBI, je na podlagi ohlapne definicije več kot 40 protestnikov že obtožil domačega terorizma. To je storil na podlagi policijskih dokazov o »motenju posesti«, »spanju v gozdu«, »spanju v viseči mreži skupaj z drugim osumljencem« in tudi zgolj o članstvu v gibanju za ukinitev zaporov. Obtožb domačega terorizma, ki od leta 2017 predvideva do 35 let zaporne kazni, pred tem niso nikoli uporabljali proti protestnikom in aktivistom. Ameriško združenje za državljanske svoboščine je opozorilo, da se tako ohlapna zakonodaja prelahko zlorablja za zatiranje kritičnih glasov.
Januarja so med racijo v gozdu Weelaunee policisti 57-krat ustrelili 26-letnega okoljskega aktivista Manuela »Tortuguito« Terána. Po trditvah policije so aktivisti streljali prvi in ranili policista, vendar posnetek kamere enega od policistov razkriva, da je najverjetneje šlo za zmedeno streljanje med policisti samimi. Tudi obdukcija je pokazala, da Tortuguita ni imel smodnika na rokah in je imel med streljanjem roke dvignjene.
Vendar oblastem še ni zmanjkalo načinov ustrahovanja nepokornih. 23. maja je policija aretirala tri vodilne člane Solidarnostnega sklada Atlante, ki je aretiranim protestnikom in aktivistom iz donacij zagotavljal denar za varščine. Tri aretirane je GBI obtožil pranja denarja in prevare. Tako kot obtožbe domačega terorizma tudi takšen napad na Solidarnostni sklad nima precedensa.
Mestni svet Atlante je kljub vsem naporom protestnikov včeraj torej potrdil financiranje Cop Cityja iz mestnega proračuna. Pred glasovanjem je, podobno kot septembra 2021, potekala 11-urna javna razprava, skoraj vsi govorci so apelirali na svetnike, naj glasujejo proti Cop Cityju. Za časa razprave je pred mestno hišo potekal protest, protestniki pa so obiskali tudi domove nekaterih svetnikov, ki so glasovali od doma. Mestni svet je vso nasprotovanje povozil in z enajstimi glasovi za in štirimi proti potrdil financiranje. Celoten projekt je ocenjen na 84 milijonov evrov, po včeraj sprejeti odločitvi pa bo večino tega prispeval mestni proračun. Okrog 28 milijonov evrov bodo za izgradnjo plačali takoj, nato pa v naslednjih 30 letih še slabih 34 milijonov evrov za uporabo infrastrukture. To pomeni prelom obljube mestnih oblasti, da projekt ne bo obremenil mestnega proračuna za več kot 30 milijonov. Preostala sredstva v višini tretjine celotne investicije bo iz donacij zasebnih korporacij prispevala Policijska fundacija Atlante. Podrobneje o policijski fundaciji Matt Scott.
Nasprotnikom mesta policistov po včerajšnjem glasovanju ostaja še nekaj zakonodajnih poti, kako preprečiti izgradnjo Cop Cityja.
Referendumsko pobudo proti Cop Cityju na ravni Atlante je že takoj po glasovanju v mestnem svetu napovedal Kamau Franklin – ustanovitelj aktivistične organizacije Community Movement Builders.
Boj proti Cop Cityju še ni končan, saj, kot smo lahko slišali na javni razpravi pred glasovanjem, Cop City med ljudstvom nima nobene podpore, strasti pa se še ne umirjajo, še več, dosegajo nebeške razsežnosti.
OFFsajd je pripravil vajenec Matej, poleg je sedel Virant.
Slika: prirejeno po Wikimedia Commons in encyclopediadramatica
Dodaj komentar
Komentiraj