Politične poti Črne Gore
V nedeljo bo na sedmih predsedniških volitvah 530.000 volilnih upravičencev izbiralo sedmega predsednika Črne Gore. Na tokratnih volitvah bo prvič v zgodovini sodelovalo kar šest kandidatov in kandidatka, doslej je bil protikandidat vedno samo eden. Po javnomnenjskih anketah je najverjetnejši zmagovalec volitev Milo Đukanović, predsednik vladajoče Demokratske stranke socialistov Črne Gore, sicer že enkrat predsednik in kar štirikrat premier. Razlog za množico protikandidatov trenutnemu predsedniku Filipu Vujanoviću, sicer pravosodnemu ministru prve Đukanovićeve vlade med leti 1993-1998, pojasni dr. Zijad Bećirović, direktor mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije IFIMES.
Kot najresnejši protikandidat Đukanoviču se omenja Mladen Bojanić nekdaj poslanec in član stranke Pozitivna Črna Gora, ki pa se bo za predsedniški stolček potegoval kot neodvisni kandidat. Bojanića podpira podpira večina opozicijskih strank, med njimi tudi levosredinsko državljansko gibanje Združena reformska akcija, krajše URA, ki je nastalo leta 2015. Po mnenju Luke Rakćevića predsednika lokalnega odbora Združene reformske akcije v Podgorici si je Đukanović v svoji skoraj tridesetletni vladavini na različnih državniških funkcijah pokoril večino oblasti. V Đukanovićevem prvem predsedniškem mandatu so imeli njegovi svetovalci več politične moči kot ministri, ne glede na to, da ima po črnogorski ustavi predsednik predvsem protokolarno vlogo. Razlog za številne opozicijske kandidate Rakćević vidi kot rezultat heterogene politične in ideološke situacije v Črni Gori.
V obdobju pred in po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Črne Gore, za katero so se državljani odločili na referendumu leta 2006 so po besedah Bečirovića pomembno vlogo odigrale manjšinjske skupnosti Albancev, Bošnjakov in Hrvatov. Katerikoli predsedniški kandidat mora tako upoštevati tudi želje in težnje teh skupnosti in njihovih parlamentarnih reprezentativnih teles.
Bećirović meni, da se tega bolj kot črnogorska opozicija zaveda dolgoletni premier vlade Milo Đukanović. Opozicija namreč s svojim javnim in tajnim delovanjem, strankarskimi programi in pogostimi verbalnimi nacionalističnimi žaljivkami od sebe odvrača pripadnike manjšinskih narodov v Črni Gori.
Opozicijski predstavnik Združene reformske akcije Luka Rakćević se strinja, da stranke manjšinskih narodov s prazno retoriko podpirajo Đukanovića.
Razlog za podporo manjšinskih strank Đukanoviću je v zavedanju kandidatov manjšinskih narodov, da lahko pravice svojih sodržavljanov v bodoče izboljšujejo edinole v Črni Gori, ki bi postala polnopravna članica zveze NATO in Evropske Unije. Kot primer takšnega politika Bečirović izpostavi opozicijskega kandidata bošnjaške skupnosti Hazbijo Kalača, sicer predsednika stranke Pravice in sprave, ki bi v prvem krogu Đukanoviću sicer odvzel določeno število glasov. Ne zagotavlja pa, da njegovi volivci v drugem krogu ne bodo podprli Đukanovićevega morebitnega protikandidata.
Podobno nekredibilna je tudi prva ženska kandidatka Draginja Vuksanović, predstavnica Socialdemokratske stranke Črne Gore, katere stranka je bila doslej vedno v koaliciji z Đukanovićevo Demokratsko stranko socialistov.
Bečirovič ugotavlja, da bi ob morebitni zmagi Mladena Bojanića v drugem krogu proruska in prosrbska opozicija želela pritisniti v smer izstopa iz NATO pakta in morebitne nepridružitve Evropski Uniji.
Rakćević tozadevno sicer meni, da Bojanić deluje neodvisno od proruskih in prosrbskih sil v črnogorski politiki.
Bećirović trenutno politično situacijo v Črni Gori vidi podobno makedonskemu sporu glede imena države in vprašanja pridružitve Evropski Uniji.
Rakčević je naklonjen drugemu krogu predsedniških volitev in glede na trenutno stanje črnogorske politike in naveličanosti volivcev nad skoraj absolutističnimi predstavniki oblasti pričakuje zmago Bojanića.
Z vizijo kaj čaka Črno Goro v primeru zmage Đukanovića ali Bojanića v drugem krogu po nedeljskih predsedniških volitvah zaključuje opozicijski politik Rakćević.
Dodaj komentar
Komentiraj