Poljski korak vstran
V nedeljo je na Poljskem v prvem krogu predsedniških volitev z dobrimi 31 odstotki glasov za las zmagal župan Varšave Rafał Trzaskowski. Predstavnik trenutno vladajočega političnega zavezništva Državljanska platforma je tako za slaba dva odstotka premagal nasprotnika Karola Nawrockega, ki je prejel 29,5 odstotka vseh glasov. Nawrocki je sicer nastopil kot neodvisni kandidat, vendar ga podpira konservativna stranka Zakon in pravičnost, znana pod kratico PiS. Predstavnik desničarske stranke je tudi sedanji predsednik Andrzej Duda, ki po desetih letih na oblasti končno predaja predsedniško štafeto.
Kakšno politiko je zadnjih deset let vodil Duda, predstavi Aleks Szczerbiak, profesor politologije na Univerzi v Sussexu in avtor bloga The Polish Politics.
Za vlado, ki jo je konec leta 2023 sestavil vodja stranke Državljanska platforma Donald Tusk, je bil Duda trd oreh, saj je pogosto upočasnjeval delo parlamenta. Več o vlogi predsednika države in kako je to vlogo izkoristil Duda oriše sogovornik.
Kot razloži sogovornik, lahko predsednik poda veto na zakone, ki jih pripravi vlada. V drugem krogu volitev bodo volivci torej odločali med Trzaskowskim, ki obljublja sodelovanje z vlado, in Nawrockim, ki bo to sodelovanje še dodatno otežil. Zakaj je izid tako pomemben za nadaljnje delovanje vlade z Donaldom Tuskom na čelu, razloži Szczerbiak.
Predsedniški kandidat Rafał Trzaskowski je kot predstavnik svoje stranke kandidiral že leta 2020, vendar je bil neuspešen v drugem krogu. Tokrat so mu ankete napovedovale vodstvo pred drugim favoritom Karolom Nawrockim. Še posebej so se mu nagnile v prid, ko so Nawrockega ujeli na laži o lasti nepremičnine, ki jo je od upokojenca prevzel v zameno za oskrbo. Obljube se Nawrocki, ki vse obtožbe zanika, ni držal. Razlike med kandidatoma opiše Gavin Rae, sociolog iz Varšave.
Kot omeni Rae, je ena od razlik med kandidatom tudi njun odnos do Evropske unije. Szczerbiak pojasni, da se ta odnos ne bo pretirano spreminjal v prihodnosti ne glede na izbiro bodočega predsednika.
Poleg kandidatov, ki sta napredovala v drugi krog, se je izrazito uspešno odrezal tudi skrajnodesničarski kandidat Sławomir Mentzen, ki je zbral slabih 15 odstotkov glasov. Mentzen je s svojo kampanjo nagovoril predvsem mlade volivce. Rae komentira, kako mu je to uspelo.
Szczerbiak pravi, da je zaradi tesnega izida prvega kroga težko špekulirati o končnih rezultatih, kljub temu pa sogovornik pojasnjuje, zakaj bo imel eden izmed kandidatov težjo nalogo v preostalih dveh tednih volilne kampanje.
Končni rezultat predsedniških volitev na Poljskem je za zdaj še nemogoče predvideti. Tesen boj med predstavnikoma sorodnih strank desnega pola bo imel neposredne posledice za nadaljnje delovanje vlade, ki ji je sedanji predsednik povzročal številne preglavice.
Dodaj komentar
Komentiraj