Poskus socialnega dialoga med Sindikatom gostinstva in turizma ter Turistično-gostinsko zbornico se je sprevrgel v “socialni monolog”, pri katerem so sindikalisti predstavljali argumente, delodajalci pa naj bi se ob temu le posmehovali. Tako vsaj trdijo sindikati. Na sestanku naj bi se sicer dogovorili o višini letošnjega regresa. Lani je ta znašal 930 evrov, sindikati pa so želeli dvig na 1000 evrov. Poleg tega naj bi okvirno dorekli tudi dvig najnižjih plač, plačilo presežnih ur ter nastavke za kolektivno pogodbo, ki poteče konec leta. Kot je bilo povedano uvodoma, stvari niso šle po načrtih. Več pove Karmen Leban iz Sindikata gostinstva in turizma.

//Izjava//: Mi smo pršli z namenom, da dokončno hitro rešimo znesek regresa za letni dopust za leto 2017. Ter da se dogovirmo ali pa vsaj nastavimo prve temelje pogajanj za dvig plač v gostinstvu in seveda, da nastavimo prve temelje za pogajanja o naši kolektivni pogodbi, ki se konec letošnjega leta izteka. Vse to z vidika in z zavedanjem, da kadrov v gostinstvu primanjkuje in da dobički oz. prihodki iz turizma v letošnjem letu naraščajo. Da ne govorimo o lanskih rezultatih, ki so ravno tako dobri. Ton sestanka nasprotne skupine je bil tak, kot da sedimo na nasprotni strani neki klošarji. Kot da delavci niso vredni nič, še manj pa mi, ki se pogajamo. Kot da so vse te zahteve, ki smo jih izpostavili in obrazložili nerealne. In kot da morajo ljudje biti srečni, da sploh lahko delajo v Sloveniji v tem gostinstvu. Mislim, porazno. Jaz sem vstala, prekinila pogajanja in šla. Sicer so mi rekli, da bodo poiskali drugega partnerja za sklenitev kolektivne pogodbe. Sem tudi zelo jasno povedala, da je Sindikat gostinstva in turizma edini reprezentativni sindikat, ki lahko podpisuje kolektivno pogodbo. Če pa najdejo koga drugega, pa naj ga imajo. Ampak mislim da bi tukaj vsi sindikati, ki so taki ali drugačni v panogi gostinstva podprli nas in naredili enako. Oziroma sem prepričana. 

Nad tonom debate je bila presenečena tudi Klavdija Štalcer, predsednica Turistično gostinske zbornice, ki je bila na tovrstnih sestankovanjih prisotna prvič, s tem pa vsaj implicitno potrdila navedbe sindikalistke.

//Izjava//: Nevem, bila sem prisotna na sestanku, prvič tudi na pogajanjih s sindikati in toni, ki so bili izraženi, so bili, tako nekako, ne najbolj sodelovalni. Vendarle pa nisem imela občutka, da bi bila ena ali druga stran ravno zelo žaljiva. Kolegi so mi kasneje tudi rekli, da je to normalna komunikacija. Zame ni bila in vendarle bi si osebno želela bolj konstruktivno komunikacijo, kot je bila na tem sestanku. 

Delavske pravice so v omenjenih dveh panogah na psu. Na Inšpektoratu za delo so v letu 2016 v teh dveh panogah zabeležili 1669 kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, kar ustreza približno 15 odstotkom vseh odkritih kršitev. Panožnih dejavnosti je okrog 50, kar pomeni da so delavci v gostinstvu in turizmu, poleg tistih v gradbeništvu in prevozništvu, najbolj na udaru. Govori Branka Knafelc, sekretarka na Inšpektoratu za delo.

//Izjava//:  : Dejavnost se imenuje gostinstvo in nastanitvene dejavnosti. To je dejavnost o kateri mi vodimo podatke. Je ena izmed dejavnosti, kjer vsa leta ugotavljamo največ kršitev, poleg gradbeništva, trgovine in prometa. V letu 2016 smo samo na področju delovnih razmerij ugotovili v dejavnosti gostinstva ugotovili 1669 kršitev. Vsega skupaj pa približno 11 tisoč. V letu 2015 smo ugotovili 1035 kršitev, v letu 2014 1134 kršitev. Lahko bi rekli da se odstotek kršitev giblje nekje med 10 in 15 odstotkov vseh kršitev. Dejavnosti je 50-60, tako da je med bolj rizičnimi dejavnosti. Na področju varnosti in zdravja pri delu pa je odsotek kršitev nekje med 13 in 15 vseh ugotovljenih kršitev.

Med pogostejše zaznane kršitve spada prekerno zaposlovanje kljub obstoju elementov delovnega razmerja. V gostinstvu in turizmu dela približno 27 tisoč ljudi, ocene o številu prekerno zaposlenih pa se gibljejo med 40% in 80% odstotkov. Več pove Leban.

//Izjava//: V gostinstvu je ogromno prekarnega dela. V hotelih in urejenih podjetjih je prekarnost predvsem vezana na sezonskost in na skrajšan delovni čas.  V vseh s.p. variantah se pravi bifejih, gostilnah je pa večina delavcev itak prekarno zaposlena. Mi imamo skrb vzbujajoče podatke, da raste število zaposlenih preko s.p.-jev. Se pravi da delodajalci želijo zaposliti natakarje, kuharje, ne boste verjeli tudi čistilke preko s.p.-ja., kjer mora delavec odpreti s.p. in potem za ceno dela, ki ga izstavlja v obliki računa oddelati veliko več ur. Ni plačana ne malice, ne regres, ne prevoz. Plača se le cena, ki je dogovorjena s pogodobo o storitvah. Mi smo trdno prepričani, da inšpektorat za delo naredi veliko premalo za razkrivanje teh prikritih delovnih razmerij.

Problem zaznavajo tudi na Inšpektoratu za delo in obenem opozarjajo na “domislice” delodajalcev glede prikrivanja znakov delovnega razmerja.

//Izjava//: Glede elementov delovnega razmerja smo ugotavljali, da so bile osebe bodisi s.p.-ji, podjemne pogodbe ali študentsko delo, potem pa so inšpektorji ugotovili, da so bili prisotni elementi delovnega razmerja, kar pomeni da bi morala biti oseba zaposlena. Tukaj smo v letu 2016 posebej v gostinstvu zaznali nekaj zelo inovativnih praks. Delodajalci so poskušali utemeljevati zakaj velja pogodba civilnega prava in ne pogodba o zaposlitvi. Na primer, ker ima delavec znanja priprave posebnih jedi, ni konstantne potrebe po njegovem delu, ampak zgolj kadar stranka zahteva npr. idrijske žlikrofe. S tem so poskušali utemeljevati, da gre za civilno pogodbo. 

V obravnavanih sektorjih velik problem predstavljajo tudi presežne delovne ure. Delavci pogosto niso obveščeni o prerazporejanju delovnega časa, kar sicer veli Zakon o delovnih razmerjih. Problem je tudi izplačilo opravljenih nadur. V letu 2016 naj bi tako hotelski delavci opravili kar sto tisoč neplačanih nadur. Na Turistično gostinski zbornici trdijo, da njihovi člani nadure plačujejo, visoko število nadur in delovno obremenitev pa pripisujejo manku kadrov.

//Izjava//: Glavnina turističnega gospodarstva so člani TGZ. Drznem si trditi, da situacija ni taka. Naši člani se zavedajo kakšna kriza vlada zaradi pomankanja kadrov, hkrati pa beležimo enormne obiske naših gostov. Na terenu se nam dogaja da zapiramo gostinske obrate v večjih gospodarskih službah, ker ni kadrov. Zakaj vam to razlagam? Ne verjamem, da gre za ista podjetja, ki so članice TGZ. Po naših informacijah so namreč naši člani celo sproti v sezonskem času izplačevali nadurno delo. Tudi višina regresa je višja od tiste določene v kolektivni pogodbi. Resnično, vidim da se vsi zavedamo kako alarmanta situacija je na področju kadrov, zato ne želimo tega zaostriti temveč priti nasproti. Mislim, da bomo sklenili nek konsenz, ki bo v dobrobit vseh, predvsem pa zaposlenih, ki vemo kako težko je njihovo delo. Tudi kar se tiče prekarnega dela. Zagotovo ne govorimo o istih gospodarskih subjektih. Na eni strani člani TGZ, na drugi morda člani kaki drugih panožnih združenj. 

V Sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici ravno tako trdijo, da njihovi člani plačujejo nadure in nudijo dobre plače. Žogico tako pošiljajo nazaj k Turistično gostinski zbornici. Mate Matjaž, predsednik sekcije:

//Izjava//: 

M: Več teh, ki imajo bolj minimalna plače so veliki sistemi. 

(Avtor): Torej tisti, ki so zastopani pri vaših kolegih na... [TGZ]

M: Da.

Morda pa imajo s pomanjkanjem kadrov kaj opraviti tudi slabi delovni pogoji in slabe plače. Povprečna plača v gostinstvu in turizmu marca letos je znašala 743 evrov, kar je slabih 300 evrov manj kot obča povprečna plača. Damjan Volf iz Sindikata gostinstva in turizma KS-90 opozarja tudi na visoke obremenitve delavcev.

//Izjava//: Pri čemer je povprečna obremenjenost delavca več kot je mesečna obveznost. To pomeni govorimo o 210 urah, ki jih mora povprečno opraviti delavec v gostinstvu in turizmu. Prav tako je treba jasno poudariti, da se je samo v tej panogi do sezone nabralo za skoraj pol milijona prerazporejenih ur. Delodajalci v tej panogi namreč preobremenjuje in izčrpujejo delavce za zelo nizko plačilo. 

V nekoliko grenko-sladkem, a močno sindikalno nabitem tonu današnji Offsajd zaključuje Karmen Leben.

//Izjava//: Pričakujem, da se bo morda v mesecu septembru, če ne že prej, zgodil kak delavski upor. S katerimi bodo delavci opozorili, da smo tukaj, da se ne bojimo in da je zadnji čas da oblast in oblastniki in lastniki nekaj naredijo in dajo nekaj dobička tudi tistim, ki ga ustvarjajo.