Povezani v mavrici različnosti
Po prvem šolskem dnevu, ko šolarji in dijaki doma že vestno pripravljajo učbenike in delovne zvezke za začetek novega šolskega leta, se bomo v današnji oddaji posvetili novim javnim in zasebnim osnovnim šolam, v katere bodo letos prvič vstopili šolarji. Povsem sveže, s strani države, je letos ustanovljena Evropska šola Ljubljana. Sicer že sedma privatna izobraževalna institucija z javno veljavnim izobraževalnim programom je bila ustanovljena januarja letos s sklepom Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Po posebnem programu bo izvajala osnovnošolsko in splošno srednješolsko izobraževanje v skladu s programom Evropskih šol, pojasni ravnateljica Darinka Cankar.
Namen novo ustanovljene šole je, da osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje ponudi otrokom zaposlenih v Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev s sedežem v Ljubljani, otrokom zaposlenih v Predstavništvu Evropske komisije in Informacijske pisarne Evropskega parlamenta. Šolo pa bodo po besedah njene ravnateljice v prihodnosti obiskovali tudi otroci drugih tujih državljanov, med njimi otroci diplomatov, predstavnikov tujih podjetij s sedežem v Sloveniji in drugi. Prednost tovrstnega izobraževanja je, da učečim se otrokom, katerih starši so zaradi poklica prisiljeni v trajnostno mobilnost, ponudi enoten učni sistem, v katerem lahko šolanje nadaljujejo v različnih državah, ne glede na doseženo stopnjo, pojasnjuje ravnateljica Cankar.
Od javnih osnovnih šol se Evropska šola razlikuje tudi v programu in učnem načrtu. Otroci se začnejo šolati pri šestih letih, osnovnošolsko izobraževanje traja pet let, nadaljnjih sedem pa srednješolsko izobraževanje, ki se konča z mednarodno maturo. Poudarek je na učenju jezikov, pouk pa poteka v jezikovnih sekcijah. V ljubljanski šoli sta zaenkrat predvideni angleška in slovenska sekcija, hkrati pa bodo po mnenju ravnateljice otroci pridobili in udomačili tudi evropske vrednote strpnosti, enakosti in multikulturnosti.
Pravilnik Evropske šole med drugim določa, da mora biti najmanjše število zainteresiranih učencev za vzpostavitev nove jezikovne sekcije 93. Ker je javno veljavni program Evropske šole po določbi ustavnega sodišča iz leta 2014 v celoti financiran s strani države, nas je zanimalo, ali so bili v postopku ustanavljanja v kakršnem koli kontaktu z Ministrstvom za notranje zadeve glede morebitne vzpostavitve specifične jezikovne sekcije za otroke prosilcev za mednarodno zaščito. Več kot 400 Oseminsedemdeset jih je po podatkih ministrstva namreč šoloobveznih in glede na uspešne prakse sestrskih šol v tujini, ki so po povečanem številu prihodov migrantov v zadnjih treh letih vzpostavljale specifične jezikovne sekcije, bi bila tovrstna ponudba izobraževanja dobrodošla integrativna praksa v azilnem sistemu.
Zaenkrat se to še ni zgodilo, ker je program Evropske šole nadstandarden. Otroci, katerih starši niso zaposleni v evropskih ustanovah, bodo kljub javno veljavnemu programu plačevali šolnino. Kolikšna bo, nam ravnateljica ni mogla razkriti, finančni načrt še ni pripravljen. Zaenkrat bodo plačila šolnine upravičeni samo otroci osebja evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, ki jih je okoli 160. Prav njim je v prvi vrsti namenjena ta šola.
Ob 16:00 uri je v šolo vkorakala prva generacija šolarjev, in sicer se je v slovensko jezikovno sekcijo vpisalo pet šolarjev in šolark, v angleško jezikovno sekcijo pa šest.
Na podobnih načelih strpnosti in enakosti temelji tudi program Osnovne šole Lila, ki deluje pod okriljem zavoda Inštitut Lila in od leta 2013 v svoj osnovnošolski program vpisuje otroke v Ljubljani, Novem Mestu in Izoli. Učenci te osnovne šole se šolajo na domu, preizkuse znanja pa opravljajo v javnih šolah. Osnovna šola Lila je od lani tako kot Evropska šola vpisana v razvid osnovnih šol z javno veljavnim programom in bo z letošnjim šolskim letom v učilnice prvič sprejela generacijo prvošolcev. Zaposleni na Inštitutu Lila učni načrt pripravljajo po principih učenja za življenje, ki se je pred 40 leti razvil v ZDA. Na kakšen način poteka pouk, pojasni Avati Grabeljšek, učiteljica na osnovni šoli v Ljubljani.
Po njihovem programu se trenutno šola skoraj 50 učencev, v osnovi šoli v Izoli jih je osem, enako število v Novem mestu. V Ljubljani pa imajo dve skupini po petnajst šolajočih se otrok. Avati Grabeljšek poudarja, da glede na njihovo filozofijo ravno manjše skupine otrok omogočajo, da se njihovi talenti razvijejo v pravi meri. V slovenskem jezikovnem prostoru je pouk v preteklosti namreč potekal ravno na ta način; v manj številčnih in starostno mešanih razredih, izven rigidnih omejitev šolskih ur.
Sogovornica poudarja, da tudi javno šolstvo sledi podobnim principom dela, vendar meni, da so učni načrti pogosto prezahtevni, število učencev na enega učitelja preveliko, kar lahko privede do težav pri učnem procesu. Pomembno je namreč …
Za nadstandardne izobraževalne storitve osnovne šole Inštituta Lila starši mesečno doplačajo med 300 in 400 evrov. Kljub razmeroma visoki ceni nadstandardnih storitev, Grabeljšek meni, da so te upravičene, in upa, da bo vizija Inštituta Lila v prihodnosti postala ustaljena praksa tudi v javnem osnovnošolskem izobraževanju.
Ob vseh teh novostih za konec prisluhnimo še, kako sta prvi šolski dan doživela Samo in Bine, učenca šestega in tretjega razreda Osnovne šole Toneta Čufarja v Ljubljani.
Dodaj komentar
Komentiraj