(Pre)dolga pot domov

(Pre)dolga pot domov

Aktualno-politična novica
13. 8. 2018 - 17.00
 / OFFsajd

V začetku julija letos sta Rudi Pavšič in Walter Bandelj, predsednika osrednjih organizacij Slovencev v Italiji, to sta Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, na zunanja ministra Slovenije in Italije naslovila pismo o še vedno neuresničenih obljubah glede vrnitve poslopja Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini. Le nekaj dni pozneje, natančneje 13. julija, sta se ob 98. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu v njegovi veži odvili dve spominski slovesnosti, na katerih je bilo ob bližajoči se 100-letnici požiga moč slišati pozive po vrnitvi doma nazaj pod okrilje tržaških Slovencev.

Zgodovina tržaškega Narodnega doma sega vse do leta 1900, ko se je prvič porodila ideja o gradnji stavbe, ki bi pod eno streho združila vse tržaške Slovence in ostale tam živeče predstavnike ostalih slovanskih narodov. Avtor načrtov za večnamensko stavbo Narodnega doma, ki so nastali leta 1902, je bil priznani arhitekt Maks Fabiani. Stavba narodnega doma je bila zgrajena avgusta leta 1904 na današnji ulici Fabia Filzija, ki je takrat veljala za izredno prestižno lokacijo v Trstu. To je bilo obdobje, v katerem je bil Trst v opaznem gospodarskem, političnem in kulturnem vzponu, zaradi česar je mesto postalo multikulturno središče. Več o pomenu in dejavnostih, ki so se v stavbi odvijale vse do požiga leta 1920, pove Poljanka Dolhar, predsednica društva Slovenski klub.

Izjava

Stavba tržaškega Narodnega doma je bila požgana 13. julija 1920, ko so tržaški fašisti poleg Narodnega doma napadli tudi številne druge slovenske ustanove v Trstu. Po požigu Narodni dom nikoli več ni dosegel stare slave. Prvi pozivi po vrnitvi doma tržaškim Slovencem segajo v leto 1945, a se ta še danes v celoti ni vrnil v njihovo last.

Izjava

Prostore Narodnega doma je leta 1976 odkupila dežela Furlanija - Julijska krajina, od leta 1997 pa v stavbi domuje program Univerze v Trstu za prevajalce in tolmače.

Leta 2001 je bil podpisan zaščitni zakon za Slovence v Italiji, katerega 19. člen poleg Narodnega doma na ulici Filzi v Trstu predvideva tudi vrnitev Narodnega doma pri Svetem Ivanu pri Trstu in trgovskega doma v Gorici. Več o tem, kako daleč so postopki vračanja domov v Gorici in Svetem Ivanu in kakšni so načrti za prihodnost teh dveh domov, pojasni Livio Semolič, tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze in član upravnega odbora Narodne in študijske knjižnice.

Izjava

Nujen pogoj za ponovno pridobitev stavbe Narodnega doma na ulici Filzi je nadomestna lokacija za programe tržaške univerze, ki se trenutno odvijajo v domu. Namen slovenske manjšine ob ponovni pridobitvi doma je odprtje središča tržaških kultur kot simbol multikulturnosti mesta. Projekt je zaradi težavnega pridobivanja celotnih prostorov Narodnega doma dolgoročen, za zaživetje središča tržaških kultur bo po ocenah Semoliča potrebnih od pet do deset let.

Izjava

Novembra lani sta tedanja zunanja ministra Slovenije in Italije Karl Erjavec in Angelino Alfano podpisala dogovor, po katerem naj bi Italija pospešila postopke za vrnitev Narodnega doma tržaškim Slovencem do leta 2020, ko bo obeležena stota obletnica požiga. Konkretnih učinkov podpisanega dogovora zaenkrat še ni.

Izjava

Od slovenskih organizacij in ustanov se trenutno v pritličnih prostorih Narodnega doma nahaja le Narodna in študijska knjižnica, ki v dveh sobah vodi oddelek za mlajše bralce. Več o infrastrukturnih težavah knjižnice in njenih načrtih za prihodnost pa Semolič.

Izjava

Ob 110. letnici ustanovitve Narodnega doma je pod okriljem Slovenskega kluba zaživel tudi projekt Narodni dom 110, katerega rezultat je stalna razstava o Narodnem domu v avli doma na ulici Filzi.

Izjava

Semolič si za kratkoročno prihodnost do leta 2020 kot cilj postavlja pridobitev še več prostorov v stavbi na ulici Filzi, ne verjame pa v možnost, da se dom do 100. obletnice požiga leta 2020 v celoti vrne pod okrilje tržaških Slovencev.

Izjava

Poljanka Dolhar si v prihodnosti želi, da bi Narodni dom spet postal dom tržaških Slovencev, pod njegovo streho pa bi bilo moč opaziti ves multikulturni utrip, ki je prisoten v Trstu.

Izjava

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.