Prekarizacija 2.0
Zveza svobodnih sindikatov in Delavska svetovalnica sta na današnji tiskovni konferenci opozorili na nove oblike izkoriščanja delavstva. V prvem delu sta izpostavili prakse delodajalcev, v nekaterih primerih protizakonite, s katerimi ti iz svojih delavcev iztisnejo največ, kar lahko. Predvsem gre za visoke vrednosti konkurenčnih klavzul, ki delavcem otežujejo menjavo delodajalca; v pogodbi določene kazni za delavce v primeru nespoštovanja pravil in za tako imenovane fiktivne izvršbe. V drugem delu tiskovne konference pa so se posvetili zakonodajnim spremembam, ki širijo prakse prekarnega dela tudi v kmetijstvo. Novela zakona o kmetijstvu, ki je trenutno v parlamentarni obravnavi, namreč predvideva možnost zaposlitve preko pogodbe ali s. p.-ja tudi v kmetijstvu.
Prvi izpostavljeni problem so visoke vrednosti konkurenčnih klavzul. Konkurenčne klavzule predvidevajo, da delavec v obdobju največ dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne sme opravljati konkurenčne dejavnosti pri drugem delodajalcu. Če bi to vseeno opravljal, za delavca sledi kazen. V zameno za zavarovanje delodajalca pred prehodom h konkurenci pa je delodajalec v času trajanja klavzule dolžan delavcu izplačevati nadomestilo v višini najmanj ene tretjine mesečne plače v zadnjih treh mesecih zaposlitve.
A kot opozarja Goran Lukič iz Delavske svetovalnice, je vrednost konkurenčnih klavzul v nekaterih primerih močno nesorazmerna z višino plače. Tako se na primer delavci v proizvodnji soočajo s kaznimi 10 tisoč evrov ali več, če prestopijo k drugemu delodajalcu in tam opravljajo isto dejavnost.
V primeru tujih delavcev je pogosta praksa delodajalcev, da jim zaračunavajo tudi domnevne stroške urejanja delovnih dovoljenj.
Naslednja praksa, ki jo v Delavski svetovalnici opažajo, pa je, da delodajalci v pogodbi o zaposlitvi opredelijo kazni za delavce v primeru, da ti ne spoštujejo delodajalčevih pravil. Takšna praksa je, kot opozarja Lukič, nezakonita.
Fiktivna izvršba. Delodajalec proti delavcu sproži postopek izvršbe, češ da mu delavec dolguje določen znesek. Prvi problem take prakse je, da ima delavec omejen rok, do katerega lahko izvršbi nasprotuje. Delavci pa so lahko v tem času daleč od svojega prebivališča - lahko tudi po navodilu delodajalca - in pošte ne morejo prevzeti. Postopek pojasni Lukič.
Sistem je avtomatiziran. Delodajalec vloži predlog za izvršbo, delavec pa ima osemdnevni rok za pritožbo. Če se ne pritoži, sklep postane pravnomočen. In ker je celoten postopek avtomatiziran, resničnosti delodajalčevih trditev nihče ne preverja.
Nekateri delodajalci po Lukičevih besedah izkoriščajo dejstvo, da njihovih trditev nihče ne preverja. Delodajalec mora v predlogu izvršbe namreč le navesti verodostojno listino, na osnovi katere predlaga izvršbo, ni pa mu treba te listine tudi predložiti. Nekateri delodajalci tako vlagajo izvršbe za dolgove, ki v resnici ne obstajajo. Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov kot ključna problema vidi prav avtomatiziranost in odsotnost kakršnegakoli preverjanja.
Z Ministrstva za pravosodje so nam odgovorili, da so s problemom seznanjeni. Avtomatizacija je bila po njihovih trditvah uvedena zaradi racionalizacije in pospešitve postopka. Do kakšnih primerov privede tovrstna racionalizacija, opiše Lukič.
V drugem delu tiskovne konference so sindikati opozorili na spremembe Zakona o kmetijstvu. V parlamentarni obravnavi je trenutno novela tega zakona, ki med drugim uvaja možnost začasnega in občasnega dela v kmetijstvu po pogodbah civilnega prava, in ne po pogodbi o delovnem razmerju. Kako v delovno zakonodajo posega predlagana novela, pojasni Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov.
Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, izpostavlja, da je možnost prekarnih zaposlitev omejena na panoge, kjer obstajajo izrazite konice in v katerih se že sedaj niso sklepale pogodbe o zaposlitvi.
Strniša je prepričana, da zakon dejansko povečuje pravice sezonskih delavcev, saj ureja obveznosti delodajalca, ki jih delavci po trenutnih podjemnih pogodbah niso imeli.
Zakon sicer možnosti prekarnega dela ne omejuje izrecno na določene panoge, kot sta na primer vinogradništvo ali hmeljarstvo, ki ju je omenila Strniša. Zakon zgolj opredeljuje, da je taka oblika dela mogoča le v panogah, v katerih je neposredno od vegetacije, sezone oziroma narave dela odvisen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili.
Zorko pa je v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih kritičen tudi do urejanja delovnih razmerij v področnih zakonih.
Zorko je kritičen tudi do dejstva, da zakon ni bil usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu, kljub temu da posega na trg dela.
Strniša pove, da je pobuda za uvedbo možnosti prekarnih zaposlitev v kmetijstvu prišla od delodajalcev, ki so večkrat prejeli opozorila Inšpektorata za delo. Glede usklajevanja na Ekonomsko-socialnem svetu pa pojasnjuje, da Ministrstvo za kmetijstvo s svojo zakonodajo običajno ne posega na trg dela in da jih ni nihče opozoril na potrebo po dodatnem usklajevanju. V prihodnosti pa bodo podobne posege uskladili tudi na Ekonomsko-socialnem svetu.
Dodaj komentar
Komentiraj