Presumeritev izraelskega genocidnega pohoda
Po 468 dneh je palestinsko odporniško gibanje Hamas z izraelskimi oblastmi doseglo dogovor o prekinitvi ognja. Dogovor sta strani ob pomoči Katarja, ki je vodil pogajanja, sklenili 15. januarja, nekaj dni kasneje ga je nato potrdil tudi izraelski kabinet. Okupatorska vojska je tako po 15 mesecih izvajanja genocida nad Palestinci v Gazi svoj morilski pohod začasno ustavila včeraj ob 10.15 po lokalnem času. Dogovor je sestavljen iz treh faz, vse pa naj bi se zvrstile v prihodnjih treh mesecih. Prva šesttedenska faza Hamasu narekuje izpustitev 33 izraelskih talcev, Izrael pa mora iz zaporov izpustiti več kot tisoč palestinskih zapornikov. Prva faza prav tako predvideva nepopolni umik izraelske vojske iz Gaze, zanjo tako veljajo naslednje omejitve: okupatorska vojska se mora umakniti iz notranjih predelov Gaze v 700-metrski pas ob meji z ozemljem pod nadzorom Izraela, prav tako mora vojska prebivalstvu omogočiti vrnitev na sever Gaze. V koridorju ob meji med palestinsko enklavo in Egiptom lahko izraelski vojaki ostanejo 50 dni, mejni prehod Rafa pa morajo odpreti po enem tednu od začetka premirja. Okupatorska vojska mora dovoliti vstop okrog 600 tovornjakov humanitarne pomoči dnevno. Kljub natančni razdelanosti prve faze o poteku druge in tretje, ki se bosta zvrstili v prihodnjih treh mesecih, ni znanega veliko. Pogajanja med okupatorsko tvorbo in Hamasom bodo namreč potekala tudi v času izvajanja prve faze. Več o dogovoru pojasni Giuseppe Acconcia, profesor politologije in sociologije Severne Afrike in Sredozemlja na Univerzi v Milanu.
Prekinitev ognja ali natančneje premor v izraelskem izvajanju genocida nad Palestinci se je sicer začel s triurnim zamikom. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je namreč dejal, da se premirje ne bo začelo, dokler Hamas ne posreduje imen prvih treh izpuščenih talcev, ki so jih borci gibanja zajeli v napadu 7. oktobra. Hamas je nato imena objavil, po začetku uveljavitve prekinitve ognja pa jih tudi izpustil. Zakaj je do sklenitve dogovora prišlo zdaj, komentira sogovorec.
Dogovor o premirju je prejšnji petek potrdil izraelski varnostni kabinet, v soboto ga je ratificirala skrajno desna vlada Benjamina Netanjahuja. Premirju je nasprotoval minister za državno varnost Itamar Ben-Gvir, ki je dogovor označil za predajo Hamasu. Ben Gvir, minister za kulturno dediščino Amihaj Elijahu ter minister za Negev, Galilejo in državno odpornost Jichak Wasserlauf iz fašistične stranke Judovska moč so izstopili iz Netanjahujeve vlade. Za nadaljevanje genocida v Gazi se je zavzemal tudi finančni minister Bezalel Smotrič, ki je zagrozil z odstopom in z rušenjem vlade, če se genocid ne nadaljuje.
Acconcia pojasnjuje, da dogovor med Hamasom in izraelskimi oblastmi ne vpliva le na področje Gaze ali na ozemlje, ki ga nadzoruje Izrael. Kot pojasnjuje, začasna prekinitev genocidnega pohoda v Gazi vpliva tudi na okupatorske težnje Izraela v Siriji, Libanonu in na okupiranem Zahodnem bregu.
Kot pove Acconcia, sta os upora oslabila umor Hasana Nasralaha, voditelja libanonskega antisionističnega gibanja Hezbolah, in padec sirske vlade Bašarja Al Asada, zaveznice iranskih oblasti.
Izraelske oblasti so konec novembra sklenile sporazum o prekinitvi ognja z libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah. S sklenitvijo premirja še s Hamasom bi se po sogovorčevem mnenju izraelska vojska lahko preusmerila na napad jemenskega gibanja Ansar Alah ali na iransko ozemlje.
Glavni cilj okupatorske tvorbe tako ostaja okupirani Zahodni breg. Zaradi njegove bližine in kolaborantske stranke Fatah, ki vlada tej palestinski enklavi, ter izvzetosti tega območja iz dogovora ima Izrael proste roke, da izvajanje masovnega pobijanja preusmeri iz ene enklave v drugo. Zahod si je s tem, ko mu vsaj začasno ni treba gledati stran, opral vest, tako pa je izraelski okupatorski vojski samo še dodatno omogočil pobijanje, posiljevanje in razseljevanje na spregledanem ozemlju Zahodnega brega. Na koncu koncev se izraelska brezsramna okupacija in iztrebljanje palestinskega naroda nadaljujeta.
Dodaj komentar
Komentiraj