V tokratnem Kultivatorju smo se posvetili že nekaj časa trajajočemu dogajanju, in sicer zaostrovanju konflikta med Izraelom, Libanonom in Iranom. Sionistična okupatorska vojska od 7. oktobra dalje neumorno izvaja genocid nad Palestinci v Gazi, prav tako pobija, zapira in posiljuje Palestince na okupiranem Zahodnem bregu. Od samega začetka izraelskega genocidnega pohoda na Gazo ima Izrael vsaj v manjšem obsegu odprte fronte z drugimi državami. Izraelska vojska je v zadnjem letu večkrat izvedla zračne napade na Sirijo in južni del Libanona, poleg tega je večkrat pod pretvezo povračilnega ukrepa za napade gibanja Ansar Alah na ladje v Rdečem morju bombardirala tudi Jemen. 

Že slabo leto dni tako poteka obstreljevanje med šiitskim gibanjem Hezbolah in izraelskimi silami, a so bili zračni napadi večinoma omejeni na jug Libanona. Eden od prelomnih trenutkov v dogajanju zadnjega leta, sploh ko govorimo o odnosu med Izraelom in Libanonom, je bila sočasna detonacija več tisoč pozivnikov in drugih telekomunikacijskih naprav pred približno dvema tednoma. Takrat je v operaciji Izraela, čeprav si ta uradnih zaslug ni podelil, eksplodiralo več tisoč pozivnikov, kasneje tudi drugih telekomunikacijskih naprav, ki so jih posedovali člani gibanja Hezbolah. To je bil nekako tisti prvi kamenček, če pa pogledamo odnos okoliških držav z Izraelom, pa se je ta zaostril zlasti z Iranom. Islamska republika je namreč le pred nekaj dnevi na vojaške cilje v Izraelu uspešno izstrelila okrog 200 balističnih raket. 

Pri razumevanju odnosa med okupatorsko tvorbo Izrael in Libanonom, možnosti o spopadih med Izraelom in Iranom ter notranjih odnosov v Libanonu in vloge šiitskega gibanja Hezbolah sta nam pomagala Giuseppe Acconcia, profesor politologije in sociologije Severne Afrike in Sredozemlja na Univerzi v Milanu in zgodovinar Isa Blumi s stockholmske univerze.