PROSTOVOLJNO JE NOVO PRISILNO
Evropska komisija je sprejela novo strategijo prostovoljnega vračanja migrantov in reintegracije v njihovo domovino. Strategija pripravlja teren za povečanje pooblastil in vloge Evropske agencije za mejno in obalno stražo, poznane tudi kot Frontex, v evropski azilni politiki. Strategija je namreč del pakta Evropske unije o migracijah in azilu, ki ga je komisija predstavila lani, osredotoča pa se na učinkovitejše upravljanje migracij in predvsem na zavrnjene prosilce za azil. Pakt med drugim predvideva uvedbo tako imenovanega koncepta »prožne solidarnosti«, ki pomeni solidarnost med državami pri upravljanju migracij in ne solidarnost do migrantov. Države bi lahko namreč prosilce za azil, namesto da bi jih sprejele iz Italije ali Grčije, pomagale deportirati v države izvora.
Prav na področju deportacij bi Evropska komisija vlogo Frontexa, kot sledi iz strategije, najbolj povečala. Tako bo Frontex po strategiji podpiral članice Unije v vseh fazah postopka prostovoljne vrnitve, vključno z organizacijo skupnega letalskega prevoza za zavrnjene prosilce za azil in svetovanjem, pomagal pa naj bi tudi pri reintagraciji migrantov v državah izvora.
Kot razloži profesor sociologije na Univerzi v Lizboni Stephan Dünnwald, je razlika med prostovoljno vrnitvijo in deportacijo predvsem v stopnji nasilja. Pri prostovoljnih deportacijah namreč ni prav veliko prostovoljnega.
Na Frontex zadnja leta letijo očitki glede neupoštevanja človekovih pravic in nehumanega ravnanja z migranti. Dobro dokumentirani so na primer lanskoletni pushbacki beguncev, ki so čez Egejsko morje želeli iz Turčije priti v Grčijo. Zato Lukas Gahleitner-Gertz iz avstrijske organizacije Asylkoordination meni, da Frontex ni primeren izvajalec prostovoljnega vračanja.
Cilj Evropske unije pri spodbujanju prostovoljnih vrnitev naj bi bila predvsem skrb za to, da se zavrnjeni prosilci tudi znova integrirajo v državah, od koder so prišli. Vendar nova strategija po razlagi Jane Kilpatrick, raziskovalke nevladne organizacije Statewatch, ravno ta vidik zanemarja. Frontex bi namreč dobil več pooblastil za vračanje beguncev, manj pa bi moral skrbeti za njihovo integracijo.
Pri reintegraciji trenutno Frontex nima nobene vloge. Zdaj namreč za to skrbi Evropska mreža za vračanje in reintegracijo, posebna evropska agencija. Po strategiji bi to mrežo Frontex vzel pod svoje okrilje, tako pa bi pri reintegraciji pravzaprav nadziral sam sebe.
Poleg tega strategija predvideva, da bi Frontex lahko organiziral prostovoljne vrnitve tudi iz držav, ki niso članice Unije, na primer Srbije. Nad to rešitvijo je bila v preteklosti navdušena na primer Madžarska, a je Uniji nazadnje ni uspelo sprejeti. O tem Kilpatrick.
Nedavno je Evropska unija sprejela tudi Sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, kar bo po mnenju Gahleitnerja-Gertza dodatno prispevalo k pogojevanju evropske denarne in druge pomoči državam v zameno za sodelovanje pri deportacijah.
Evropska unija naj bi s tako imenovanimi prostovoljnimi vrnitvami dosegla bolj humano obravnavo zavrnjenih prosilcev za azil. A način, na katerega je strategija napisana, postavlja več vprašanj, ali je to njen pravi namen. Bolj očitno je, da Unija pripravlja naslednjo stopnjo eksternalizacije svojih meja.
OFFsajd je pripravila vajenka Nicol, mentoriral je Martin.
Dodaj komentar
Komentiraj