Kaos čakanja na evropsko migrantsko politiko
Na grških otokih Lezbos, Hios in Samos poteka splošna stavka domačinov proti gradnji novih migrantskih centrov na petih otokih - poleg omenjenih treh še na Kosu in Lerosu. Na vsakem naj bi do sredine leta zrasel nov center, stare bi pa do konca leta zaprli. Ti so po besedah vladnega predstavnika za odnose z javnostjo Steliosa Petsasa grožnja varovanju javnega zdravja. Stavko so podprli tamkajšnji sindikati in lokalne oblasti, čeprav so le-te večinoma privrženke aktualne desne vlade pod vodstvom stranke Nova demokracija.
V zdajšnjih centrih je uradno prostora le za nekaj tisoč ljudi, a jih je trenutno tam naseljenih prek 35 tisoč. Ob grajenju novih taborov se bodo ti spremenili iz odprtih v zaprte centre - to pomeni, da bodo tam nastanjeni migranti ponoči zaklenjeni v center, dnevne izhode pa bodo nadzorovali z izhodnimi karticami. Odločitev za uvajanje strožjega nadzora nad prosilci za azil so v vladi sprejeli zaradi strahov domačinov in nekaterih incidentov med migranti in otočani - v določenih primerih podprtih s člani skrajno desnih gibanj. V odziv na razmere so bile na otoke že prej napotene posebne policijske enote za obvladovanje množic. Te enote so se včeraj in danes med protesti spopadale s točno temi prebivalci otokov, ki naj bi jih varovale. Neodvisna novinarka Marianna Karakoulaki razloži, kdo se udeležuje protestov in kako so bili organizirani.
Grška vlada je sredi februarja razglasila izredno stanje in uvedla zakon, ki bi jim dovoljeval razlastitev zasebne zemlje, na kateri bi gradili nove migrantske centre. Hkrati je vlada Nove demokracije prebivalcem otokov v svoji predvolilni kampanji obljubila razrešitev migrantske krize, ki je še ni na obzorju. Med čakanjem na spremembo evropske migrantske politike vlada problem prenaseljenosti rešuje z gradnjo novih centrov. Takšna gradnja je po besedah župana vzhodnega Samosa Giorgosa Stantzosa nemogoča, saj otok nima infrastrukture, s katero bi lahko v le nekaj mesecih zagotavljal pitno vodo ter kanalizacijo novemu taborišču s sedem tisoč prebivalci.
Ne strinja se Tania Georgiopoulu, novinarka časopisa Ekathimerini. Ta trdi, da pod predlaganimi ukrepi vlada zemljo le najema od ljudi, nikakor je pa ne odvzame.
Novonastala taborišča se bodo od starih razlikovala po eni pomembni karakteristiki - zdajšnja so migrantom omogočala prosto gibanje iz in v taborišča, česar nova po načrtih ne bodo dovolila. Gibanje se bo omejilo le na dnevne ure, pa še to le pod nadzorom izhodne kartice, ki bo zabeležila, kdaj je kateri prebivalec taborišča odsoten. Karakoulaki takšne ukrepe vidi kot kršitev človekovih pravic, ki ne bodo doprinesli veliko k varnosti ali dobrobitu otokov, na katerih se izvajajo.
Spremenil se bo tudi način dodeljevanja azila ter statusa begunca za migrante, ki bodo prispeli v Grčijo. Vlada Nove demokracije je objavila načrt novega zakona za dodeljevanje mednarodne zaščite, ki je zaenkrat še odprt javnemu diskurzu. Georgiopoulu trdi, da se bo dodeljevanje pospešilo izključno zaradi zaposlovanja več ljudi, ki bodo bolje prenesli obremenitev tisočih prošenj za azil. Agencija EU za begunce je oznanila, da bo v Grčiji število zaposlenih podvojila na tisoč.
Od prvega januarja naprej naj bi bila po novih pravilih grške vlade odločitev o podelitvi azila na petih otokih sprejeta v sedemindvajsetih dneh, kar vključuje tudi čas za pritožbe. V ostalih predelih Grčije bi tak proces še naprej lahko trajal do pol leta, dodatni trije meseci pa so na voljo za pritožbo na odločitev. Od migrantov se pri pritožbi pričakuje, da jo utemeljijo v pravniškem žargonu ter grščini - dveh jezikih, ki ju govori le malo ljudi v migrantskih centrih. Prav tako je otežen dostop do odvetnika, saj teh preprosto ni dovolj.
Pod prejšnjim sistemom so lahko tisti prosilci za azil, čigar prošnja še ni bila procesirana, zapustili otoke, če so dokazali posebno ranljivost - kot je recimo dokazana posttravmatska stresna motnja. To po novem predlogu ni več mogoče. Če bi si med procesom registracije kak migrant zaželel menjati otok - torej, pristane na Kosu, vsa družina je pa na Lezbosu ter želi biti z njimi - se ga avtomatično tretira, kot da je možnost pridobitve azila zavrnil. Vrne se ga v Turčijo. Po preteku treh mesecev v novih taboriščih bo vsak, ki mu begunski status ni bil dovoljen, vrnjen Turčiji.
Spremembe, po katerih so prebivalci klicali že dolgo, so padle na plodna tla predvsem pri novi vladi, ki veliko raje masovno deportira ljudi, kot jih je prejšnja pod vodstvom nominalno leve SYRIZE. O razlikah med vladama, Karakoulaki.
Vedno težje je tudi delovanje nevladnih humanitarnih organizacij, ki so na otokih vedno manj zaželene. V začetku februarja je parlament izglasoval vzpostavitev digitalnega registra humanitarnih organizacij, da bi imeli boljši pregled nad njihovim delom. Namestnik ministra za migracije Giorgos Koumoutsakos je nekatere nevladne organizacije obtožil izkoriščanja migrantske krize za dostop do sredstev EU.
Čeprav so torej lokalne oblasti na otokih naklonjene vladi ter dobivajo mnoge ugodnosti, ki pripadajo perifernim območjem, je gradnja novih migrantskih taborišč korak predaleč. S tem namreč ne izpolnjujejo kampanjskih obljub, ki so zagotavljale rešitev migrantske krize na otokih. In kaj poreče Evropska unija? Razen nekaj zaskrbljenih objav Evropske komisije bolj malo. Kar se nje tiče, je balkanska pot tako ali tako zaprta. S pushbacki, zaprtimi kampi ali kako drugače.
OFFsajd sta pripravili Gea in vajenka Lucija.
Dodaj komentar
Komentiraj