Proti izkoriščanju čezmejnega dela

Proti izkoriščanju čezmejnega dela

Oddaja
14. 2. 2017 - 17.00
 / OFFsajd

V Državnem zboru danes poteka drugo branje predloga Zakona o čezmejnem izvajanju storitev. S tem predlogom bi se v slovensko zakonodajo prenesla evropska direktiva, namen katere je preprečevanje zlorab in izogibanja plačevanju plač in prispevkov na področju napotitve delavcev v tujino. Zakon bi urejal tudi čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb. To velja tako za delavce iz Slovenije, napotene v druge države članice EU, kot obratno, in to zgolj pod pogojem, da so delavci vključeni v socialno zavarovanje v matični državi. Velja pa tudi za delavce, ki jih slovensko podjetje prek tujega podjetja napoti v Slovenijo.

Predlog zakona uvaja strožje pogoje za izdajo potrdil A1, ki so potrebna za napotitev delavcev v tujino ali iz tujine v Slovenijo. Predlog zakona na novo uvaja tudi subsidiarno odgovornost, če tuji delodajalec, ki je podizvajalec ali agencija, svojim napotenim delavcem ne zagotovi plače. Odgovornost za to bo nosil prvotni izvajalec del, ki ima sedež ali prebivališče na območju Republike Slovenije. Uveljavlja tudi lažje vročanje odločb in izterjav kazni med državami članicami pri kršitvah predpisov na področju napotitve delavcev. Kaj bo prinesel zakon, pojasni Uroš Prikl, član Desus-a in predsednik odbora Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Izjava

Bolj skeptični do tega pa so pri Delavski svetovalnici. Pojasni Goran Lukić:

Izjava

Rok za izdajo A1 obrazcev, ki so podlaga za napotitev delavcev v tujino, bo predvidoma 5 dni.

Izjava

Ena izmed novosti je subsidiarna odgovornost, torej odgovornost izvajalca za izplačilo plače in prispevkov delavcu, v kolikor teh ne plača podizvajalec. Zakon o delovnih razmerjih subsidiarno odgovornost sicer ureja le za zaposlitvene agencije.

Izjava

Subsidiarna odgovornost bo po novem veljala tudi, če tuji delodajalec, ki je podizvajalec ali agencija, svojim napotenim delavcem ne zagotovi plače - a le v okviru gradbene dejavnosti. Odgovornost za to bo nosil prvotni izvajalec del s sedežem ali prebivališčem v Republiki Sloveniji. Nadaljuje Lukić:

Izjava

Drugačnega mnenja pa je Prikl.

Izjava

Še drugačnega mnenja glede uvajanja subsidiarne odgovornosti pa so na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Pojasni Branko Meh, predsednik zbornice.

Izjava

Obrazec A1, ki je pogoj za napotitev delavca v tujino, se bo lahko izdal zgolj tistemu delodajalcu, ki v zadnjih treh letih ni bil več kot enkrat kaznovan zaradi kršenja pravic delavcev in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti. Eden od pogojev je tudi, da je napoteni delavec najmanj trideset dni neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji. Druga pripomba Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije na predlog zakona je to, da je čas za izdajanje A1 dovoljenj predolg. Nadaljuje Meh.

Izjava

Opozarjajo, da se morajo določena podjetja, ki na primer opravljajo nujna servisna opravila, včasih na pot odpraviti takoj po klicu stranke in ne morejo do 5 dni čakati na izdajo obrazca. Trdijo tudi, da bi se obrazce lahko izdajalo avtomatsko. Odgovarja Prikl.

Izjava

Obrtno-podjetniška zbornica se pritožuje tudi nad tem, da iz evropske direktive, ki se prenaša v slovensko zakonodajo, ni bil prenešen del, ki kratkotrajnega, do 8 dni trajajočega dela, pod določenemi pogoji ne definira kot napotitev delavca v tujino. Nadaljuje Meh.

Izjava

A Prikl zatrjuje, da bodo do sprejetja zakona to še uredili.

Izjava

Današnji OFFsajd zaključuje Lukić.

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness