Prva deportacija prosilca za azil
24. januarja je policija v Pakistan deportirala dva državljana Pakistana, ki sta bila v postojnskem Centru za tujce. V Ambasadi Rog trdijo, da sta bili osebi v azilnem postopku, kar pomeni, da ju slovenski organi ne bi smeli deportirati. S policije so nam odgovorili, da sta Pakistanca pred deportacijo prestala zaporno kazen v zaporu na Dobu, s sodbo sodišča pa jima je bila izrečena tudi stranska sankcija – izgon iz države. Kakor trdijo na policiji, jima je bila prošnja za mednarodno zaščito s pravnomočno odločbo predhodno zavrnjena in ju je policija zato obravnavala po določilih Zakona o tujcih. A poročilo upravnega sodišča o neposrednem nadzoru sodišča v zadevi pridržanja pakistanskega državljana T. I., ki ga je 30. januarja izdala predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan, pravi drugače.
V poročilu upravno sodišče ugotavlja, da je bil s pakistanskim državljanom v zaporu 28. septembra 2022 opravljen razgovor »v zadevi odstranitve tujca iz države«. Razgovor je uradna oseba z njim opravila, kljub temu da je tujec pet dni pred tem podal prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito in je zanj torej še vedno veljal Zakon o mednarodni zaščiti. Iz poročila sodišča izhaja tudi, da je bil pri razgovoru prisoten tolmač, ki je prevajal v urdu jezik, kljub temu da prosilec za azil govori drug jezik, in sicer pandžabi.
Pred deportacijo v Pakistan sta bila oba Pakistanca v Centru za tujce v Postojni. Stanje obeh v tej instituciji natančneje komentira Miha Blažič z Ambasade Rog.
Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij predstavi srčiko problema v dotični obravnavi tujca.
Zvijačo, ki jo je omenila Regvar, je izvedla uradna oseba med ustno obravnavo Pakistanca v zaporu 28. septembra. Dogajanje tistega dne komentira Blažič.
V poročilu upravnega sodišča je razgovor uradne osebe s Pakistancem natančno predstavljen. Uradna oseba je Pakistancu dejala, citiramo: »Seznanjam vas, da ima pristojni organ dolžnost, da vam ob morebitni izpolnitvi pogojev po Zakonu o tujcih izda odločbo, s katero se vam dovoli zadrževanje na ozemlju Republike Slovenije. Pristojni organ lahko uvede ta postopek le, če je predhodno zaključen postopek za priznanje mednarodne zaščite. Ali želite, da pristojni organ uvede postopek dovolitve zadrževanja v skladu z Zakonom o tujcih?« Konec citata.
Pakistanec je, kot piše v poročilu sodišča, odgovoril, da želi, da se ta postopek uvede, uradna oseba pa je nadaljevala, citiramo: »Če boste vztrajali na podani nameri oziroma prošnji za priznanje mednarodne zaščite, potem organ tega postopka ne more uvesti. Ali ste se mogoče pripravljeni temu odpovedati oziroma preklicati svojo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite?« Pakistanec je dvakrat ponovil, da se odpoveduje ponovni prošnji za mednarodno zaščito, da ni potrebno, da se o tem obvesti njegovega pooblaščenca, saj da mu odpoveduje pooblastilo, da se odpoveduje pritožbi oziroma tožbi zoper sklep o ustavitvi postopka v zvezi z mednarodno zaščito, ki bo izdan, in navedel, da želi, da se zoper njega uvede postopek za dovolitev zadrževanja v Republiki Sloveniji tudi po izrecnem opozorilu, da se mu lahko zadrževanje dovoli le, če bo izpolnjeval pogoje, in da mu bo v nasprotnem primeru izdana negativna odločitev, proti kateri bo imel možnost vložiti tožbo, ki pa ne bo zadržala izvršitve ter da bodo izpolnjeni pogoji za njegovo vračanje v Pakistan.
Na glavni obravnavi v upravnem sporu 9. novembra je omenjena uradna oseba izpovedala, da je predlagatelju predstavila tri možnosti, in sicer: »1. vključitev v projekt prostovoljnega vračanja, 2. vračanje na Hrvaško in 3. da mora policija po uradni dolžnosti preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za to, da se izda odločba o dovolitvi zadrževanja v Republiki Sloveniji za določen čas«. Pravno-informacijskega centra uradna oseba na razgovor ni vabila, ker je ocenila, da »to ni potrebno«.
Sodišče je iz vsega tega v poročilu ugotovilo, da je bilo predlagatelju na razgovoru 28. septembra napačno predstavljeno, da ima le tri možnosti in da organ postopka dovolitve zadrževanja ne bo mogel uvesti, če bo vztrajal na podani nameri oziroma prošnji za priznanje mednarodne zaščite. Pakistanec bi po ugotovitvah sodišča lahko vztrajal pri podanem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka. Sodišče je tako ugotovilo, da so bila že pojasnila v slovenščini napačna in najmanj zavajajoča. Vrh tega je sodišče ugotovilo, da pojasnila niso bila podana v edinem jeziku, ki ga Pakistanec dobro govori.
Glavne kršitve v postopku strne Urša Regvar.
Kot pravi Regvar, zastopniki Pakistanca niso vedeli za postopek deportacije, dokler se ta ni zgodil.
4. oktobra je Pakistanec prejel odločbo o nastanitvi v Centru za tujce, ki pa je temeljila na spornem osebnem razgovoru z 28. septembra in na sklepu o ustavitvi azilnega postopka dan kasneje. Ta sklep pa je upravno sodišče 9. novembra odpravilo. Odločba o nastanitvi po poročilu upravnega sodišča zato ni zakonita, poleg tega pa ima Pakistanec ponovno status prosilca za mednarodno zaščito. Kakor je ugotovilo sodišče, Pakistanec v Republiki Sloveniji ne prebiva nezakonito in ne more biti več odstranjen iz države.
Po mnenju Regvar se je policija namerno in zavestno odločila za nespoštovanje odločitve sodišča in pravic tujca.
Kljub vsem ugotovitvam upravnega sodišča so nam s policije odgovorili še, citiramo: »Za preučitev okoliščin konkretnega primera je bil s tujcem opravljen informativni razgovor, v nadaljevanju pa voden predpisan upravni postopek. Tujec je opravilno sposobna oseba, ki je imel možnost zavrniti pogovor z uradnimi osebami. V nič ni bil prisiljen. Še več; na njegovo željo mu je bilo omogočeno, da v razgovoru sodeluje njegova svetovalka. Večkrat je bil opozorjen na posledice svojih odločitev. Imel pa je tudi možnost, da obrazložene predloge zavrne, v kolikor se s čim ne bi strinjal oziroma o svojih odločitvah ne bi bil prepričan. Vsi postopki so se vodili v skladu z zakonodajo. Poročilo upravnega sodišča smo prejeli in ga bomo tudi temeljito preučili ter po potrebi tudi sprejeli ustrezne odločitve glede vodenja tovrstnih postopkov v Policiji.«
Na vprašanje, zakaj sta bila Pakistanca v zaporu, nam s policije do zaključka redakcije niso odgovorili. Prav tako ne na vprašanje, kako komentirajo dejstvo, da tujca ni mogoče izgnati, dokler teče proces prošnje za mednarodno zaščito.
Z Ambasade Rog so še sporočili, da ima Center za tujce dolgo zgodovino težkih kršitev človekovih pravic, a da menijo, da je takšno posmehovanje sodiščem in temeljnim postopkom še celo za njih novost. Vlado pozivajo, naj preneha z dolgoletno prakso nehumanih deportacij v nevarne države in naj zapre Center za tujce. Kot smo neuradno izvedeli iz tretjega vira, ki pozna postopek, so pravni postopki na ministrstvu za notranje zadeve sicer še v teku. Ni namreč jasno, kdo natančno je odločil o deportaciji dveh Pakistancev. Odločb o deportaciji ne more izdati policija, temveč notranje ministrstvo.
OFFsajd sta pripravila vajenec Filip in Martin.
Vir slike: flickr, Anna Zvereva, creative commons
Dodaj komentar
Komentiraj