Prva (in zadnja) izvoljena predsednica Gruzije
V drugem krogu gruzijskih predsedniških volitev je Salome Zurabišvili po še neuradnih rezultatih s 60 odstotki glasov porazila kandidata opozicije in tako postala prva ženska predsednica Gruzije. V Parizu rojena šestinšestdesetletnica je bila pred selitvijo v domovino staršev predstavnica Francije v Združenih narodih in Natu ter veleposlanica v Gruziji. Leta 2004 je po tako imenovani revoluciji vrtnic iz francoske prestopila v gruzijsko politiko, postala ministrica za zunanje zadeve v protiruski vladi Mihaila Sakašvilija in bila zaslužna za zaprtje ruskih vojaških baz v Gruziji. Po zgolj enem letu je prešla v opozicijo Sakašviliju in njegovi stranki Združeno nacionalno gibanje. Po dvoletnem poslanskem mandatu se je odločila za kandidaturo na predsedniških volitvah, ključno podporo pa ji je izrekla vladajoča stranka Gruzijske sanje.
Priljubljenost je gradila s poudarjanjem delovanja v Franciji, Evropski uniji in Natu ter boja proti ruskemu vplivu, močan vpliv na rezultate volitev pa je gotovo imela tudi slabih devet milijonov evrov vredna predsedniška kampanja, kar je trikrat več sredstev, kot jih je imel na voljo njen tekmec iz Sakašvilijeve stranke, ki jo ta vodi iz izgnanstva, natančneje iz Nizozemske.
Kljub visokemu finančnemu vložku in političnemu kapitalu je Zurabišvili v prvem krogu glavnega protikandidata prehitela le za en sam procent. Tako njena kampanja kakor tudi sam volilni proces sta bila polna škandalov, spornih praks in sumov korupcije.
Novinar spletnega portala Open Caucasus Media Šota Kinča volitve razume kot svarilni znak vladajoči stranki.
Omenjene volitve so zgodovinskega pomena tudi zato, ker so zadnje volitve, na katerih so lahko Gruzijci neposredno volili predsednika. Lanskoletne spremembe ustave, ki jih je izvedla vladajoča stranka Gruzijske sanje s kar 76-odstotno večino v parlamentu, namreč v prihodnje poleg prepovedi istospolnih porok uzakonjajo delegatski sistem volitev predsednika in zmanjšanje moči njegove funkcije.
Zmanjšanje pomena predsedniške funkcije je najverjetneje vzrok, da stranka Gruzijske sanje ni predlagala lastnega kandidata. Šota Kinča opiše odnos med vladajočo stranko in novopečeno predsednico kot ne povsem jasen niti njim samim.
Velik vpliv na izid volitev so nedvomno imeli večtisočglavi protesti, ki jih je proti kandidatu Združene ljudske fronte po prvem krogu uspela organizirati manjša opozicijska stranka Združenje patriotov in s tem močno pripomogla k zmagi Zurabišvili.
Kljub mnogim poročanjem o napakah in kršitvah volilnega procesa pa te, četudi so bile v določenih primerih resne, po mnenju Kinče niso imele odločilnega vpliva na izide.
Gotovo pa je pomembno vlogo na volitvah odigrala poteza predsednika vladajoče stranke Gruzijske sanje, milijarderja Bidzina Ivanišvilija, ki je le dober teden pred volitvami odkupil zapadle dolgove 600 tisoč Gruzijcev v vrednosti skoraj 500 milijonov evrov - način pridobivanja glasov, ki se ga gruzijski oligarh ni poslužil prvič, gotovo predstavlja grožnjo legitimnosti volitev.
Vodja poražene stranke Mihail Sakašvili je iz izgnanstva na Nizozemskem že izjavil, da rezultatov volitev ne priznava, in podpornike pozval k protestom, Gruzijo pa k takojšnji ponovitvi predsedniških volitev. A naš sogovornik meni, da je Sakašvilijeva moč v Gruziji premajhna, da bi njegov poziv lahko resneje ogrozil izvoljeno predsednico.
Poslednje ljudske predsedniške volitve tako Gruziji prinašajo nadaljnjo konsolidacijo moči vladajoče stranke milijarderjev, a hkrati nakazujejo tudi združevanje vse močnejše opozicije in naraščajoče nezadovoljstvo ljudstva. Gruziji se torej v prihodnosti obeta zaostren konflikt med dvema blokoma proevropskih, pronato skrajnosredinskih strank.
Dodaj komentar
Komentiraj