Pujski sredi mesta
- A je to pujs?
- Ja, zdaj pa dejansko je.
O pekrskih pujsih, ki so za zdaj večinoma še pujski, smo na frekvenci Radia Študent že poročali. V lokalnem BritOFF-u 21. februarja prašičev na Studencih, naselju na obronkih Pekrske gorce, še ni bilo. Zdaj se na naslovu Pekrska cesta 61, kjer je nasproti doma starejših občanov Dom pod gorco kmetijsko zemljišče v lasti 81-letne upokojenke Angele Šerbec, veselo podi 18 krškopoljskih prašičev. Tja jih je naselil zastopnik gospe Šerbec Aleksandar Jovanović, nekdanji direktor podjetja Tržnice Maribor, ki se je lotil podjetniškega projekta Pekrski pujski, potem ko je Šerbec z njegovo pomočjo pridobila vsa potrebna dovoljenja za rejo prašičev na prostem.
Reja prašičev sredi stanovanjske soseske, ki med mariborskimi velja za elitno – cena kvadratnega metra tamkajšnjih nadstandardnih gradenj dosega tudi tri tisoč evrov – je nenavadna celo po merilih vesti, ki jih zasledimo v Slovenski kroniki. Zato smo se odločili, da obiščemo pekrske pujske in ugotovimo, zakaj so se sploh znašli na Studencih ter kaj tam pravzaprav počno.
Na mirno, oblačno nedeljsko opoldne so rili po še večinoma zelenorumeni travnati površini. Nekateri so počivali v treh lesenih objektih, ki stojijo na zemljišču. Ko so bili postavljeni, je Jovanović za spletni medij lokalec.si povedal:
Prašičereja sicer ni prva kmetijska dejavnost, ki tam poteka. Do leta 2005 so se na takratni kmetiji ukvarjali s poljedelstvom, ko pa so ga opustili, je Angela Šerbec želela spremeniti namembnost zemljišča iz kmetijskega v stavbno, vendar ji vse do danes ni uspelo. Zato je, kot razlaga Jovanović, ki smo ga srečali med ogledom pujskov, kmetijsko zemljišče spet v namenski uporabi.
Za spreminjanje namembnosti zemljišč je pristojna občina, v tem primeru Mestna občina Maribor, ki sprejme spremembe občinskega prostorskega načrta. Maja Reichenberg Heričko, ki po pooblastilu vodi Službo za urejanje prostora pri mariborski občini, zanika navedbe, da je Šerbec večkrat poskušala vložiti vlogo za spremembo namembnosti zemljišča, temveč naj bi to storila le enkrat, leta 2005.
Kot pojasnjuje Jernej Škof z Direktorata za kmetijstvo, ki deluje pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v postopkih sprejemanja prostorskih aktov občine delujejo na podlagi Zakona o urejanju prostora. Podajajo smernice in mnenja, v katerih ugotavljajo skladnost omenjenih aktov z veljavnimi predpisi s področja varovanja kmetijskih zemljišč.
V Sloveniji je kmetijskih zemljišč s tako visokim bonitetnim točkovanjem zelo malo. Kljub temu je, ko se presoja primernost spremembe namembnosti, pomembno dejstvo, da se kmetijsko zemljišče Angele Šerbec danes nahaja v strnjeno poseljenem okolju.
Kmetijsko ministrstvo se s postopki, podobnimi temu, ki ga predstavljamo danes, srečuje vsak dan. Tudi Reichenberg Heričko izpostavlja, da primer Angele Šerbec še zdaleč ni edini, s katerim se ukvarjajo.
V nasprotju s trditvami Mestne občine Maribor Jovanović meni, da Šerbec, ki jo zastopa, ni deležna pravične obravnave.
Nekoliko karikirano so o tem, ali naj primejo za vile, razpravljali tudi na seji Mestne četrti Studenci 9. februarja, ko je bila na dnevnem redu točka Problematika krajanov ob Pekrski cesti, podtočka Pekrski pujsi. Kako je seja potekala, pove Janez Šauperl, predsednik sveta Mestne četrti Studenci.
Pa so na Mestni četrti Studenci, odkar so pekrski pujski naseljeni v glamPIGih, kot jih imenuje Jovanović, že prejeli kakšno pritožbo?
Mestna četrt Studenci podpira spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno. Kot pravi Šauperl, v tej luči vidijo tudi naselitev pekrskih pujskov.
Da Jovanovićevi nameni s prašičerejo niso iskreni, meni tudi mariborski župan Saša Arsenović.
Jovanović je očitke, da reja prašičev ne sodi v sosesko, kot so Studenci, kategorično zavračal, še preden jih je tja naselil. V prvovrstno sosesko so prišle le prvovrstne živali.
Krškopoljski ali črnopasasti prašič, kot se imenuje po starejši terminologiji, je edina ohranjena avtohtona pasma prašičev na Slovenskem. Razvil se je na območju Krško-Brežiškega polja, po katerem je tudi dobil ime, pa tudi na jugovzhodnem delu Dolenjske in obrobju Gorjancev. Krškopoljci tako kot sedaj na Studencih v preteklosti tudi drugod niso bili dobro zapisani. Govori Martina Ivanšek, predsednica Društva rejcev krškopoljskih prašičev.
V Sloveniji je po ocenah Ivanšek od sto do sto dvajset rejcev. Danes redijo 550 plemenskih svinj in 80 merjascev, s čimer se populacija krškopoljcev veča, zabeležena pa je v rodovnikih. Rejci pri krškopoljskih prašičih izpostavljajo predvsem okus mesa.
Kaj pa si Ivanšek misli o farmi pekrskih pujskov na Studencih?
Ob zaključku obiska na Studencih smo Jovanovića vprašali, ali namerava z rejo krškopoljcev nadaljevati, tudi če bi mariborska občina, potem ko se uskladi s kmetijskim ministrstvom, sprejela spremembo občinskega prostorskega načrta in namembnost zemljišča gospe Šerbec spremenila iz kmetijskega v stavbno.
Vse bolj jasno je, da si za spremembo kmetijske zemlje, po kateri trenutno rijejo pujski, v veliko vrednejše zazidljivo zemljišče ne prizadeva najbolj lastnica, ampak njen zastopnik Aleksandar Jovanović. Za spletni medij lokalec.si je pojasnil, da je prijatelj pokojnega sina Angele Šerbec, ki je pred leti ostala sama, in ji od tedaj pomaga. Jovanović je poleg vodenja mariborske tržnice sicer opravljal več vidnih funkcij. Pred petnajstimi leti smo o njem večkrat poročali tudi na Radiu Študent, saj je bil aktiven študentski funkcionar v Mariboru. Med letoma 2011 in 2014 je bil tudi generalni sekretar Študentske organizacije Slovenije. V lokalni politiki za povsem odrasle je sodeloval v povezavi s takratnim mariborskim županom Francem Kanglerjem in bil nato na njegovi listi tudi izvoljen v mestni svet. Ko je Kangler leta 2013 združil svojo listo z listo SLS, je Jovanović prestopil v SLS in kasneje postal celo vodja mariborske izpostave stranke.
Ali je prašičereja na Studencih res dolgoročen projekt ali ne, bo očitno moč soditi po tem, ko bodo pristojni občinski in državni organi opravili vse postopke v zvezi s spremembo ali ohranitvijo sedanje namembnosti dotičnega zemljišča. V vsakem primeru bodo kratko potegnili pujski, takrat že pujsi, ki jih bomo, kot se je izrazil župan Arsenović, pojedli.
Dodaj komentar
Komentiraj