Razporeditev denarja elektrarn
Večina podravskih županov nasprotuje predlogu novele energetskega zakona. Predlog novele je podala Stranka modernega centra, o njej pa danes glasuje parlament. Osem izmed trinajstih županov podravskih občin se je na pobudo mariborskega župana Andreja Fištravca udeležilo posveta o tretjem, najnovejšem predlogu in v pismu parlamentarne poslance soglasno pozvalo, naj zavrnejo predlog sprememb in dopolnitev energetskega zakona. V trenutnem predlogu zakona so kritični predvsem do procesa sprejemanja in zmanjševanja višine sredstev, ki jih Dravske elektrarne Maribor plačujejo trinajstim podravskim občinam.
Župane je najbolj zmotil predlog, po katerem bi se v imenu uravnavanja pogojev poslovanja vseh hidroelektrarn zmanjšala višina prispevkov, ki jih elektrarne plačujejo občinam in državi. Posledično bi se, tako trdijo podravske občine, zmanjšala višina treh prispevkov elektrarn, namenjenih vsem slovenskim občinam - koncesiji, nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in vodnemu povračilu. Masa prispevkov državi pa bi ostala enaka, saj se v državni proračun stekajo dobički Dravske elektrarne, ki bi z znižanjem koncesije zrasli. Dravske elektrarne Maribor ocenjujejo, da bi v primeru sprejetja zakona letno prihranili od tri do osem milijonov evrov, ki bi jih, tako trdi direktor Dravskih elektrarn, Andrej Tumpej, lahko namenili za investicije.
Predsednik okoljevarstvene organizacije Slovenski E-forum Gorazd Marinček pojasni, kako se iz prispevkov elektrarn financirajo občine in kako država, ter predstavi prvotni predlog sprememb energetskega zakona stranke SMC.
Prvotni predlog je tako predlagal omejitev višine prispevkov do skupno 14 odstotkov celotnega dobička elektrarn. Po izraženih kritikah okoljevarstvenikov, ki so trdili, da bo država ta denar porabila za pokrivanje izgub termoelektrarne Šoštanj, je SMC spremenila svoj predlog. Tretji, najnovejši predlog sprememb tako predvideva 14-odstotno omejitev višine prispevkov le na nove hidroelektrarne in za vse nove koncesijske pogodbe, ki bodo podpisane po preteku trenutnih. Do takrat bi trenutne koncesijske pogodbe ostale nespremenjene. Občine bi tako še naprej dobivale 60 odstotkov teh prispevkov, ostalih 40 odstotkov pa bi se steklo v državni proračun.
Župan občine Vuzenice Franc Franjo Golob komentira napovedano 14-odstotno omejitev višine koncesij in vpliv takšnega zmanjšanja za občine.
V pismu so župani izrazili tudi razočaranje nad postopkom sprejemanja spremembe zakona in nad, po njihovem mnenju, lažnimi podatki. V predlogu novele je namreč zapisano, da zakon nima nikakršnih finančnih vplivov na sredstva lokalnih skupnosti. Podravske občine ocenjujejo, da lahko zaradi sprejema tega zakona letno izgubijo okoli 10 milijonov evrov. Župan občine Vuzenica in državni svetnik Franc Franjo Golob poudari, da pri oblikovanju novele niso mogli sodelovati, in napove nadaljnje korake, če bo zakon potrjen.
Direktor Dravskih elektrarn Maribor Andrej Tumpej te spremembe vidi kot poskus države, da izenači pogoje za obratovanje med hidroelektrarnami. Dravske elektrarne po njegovih besedah plačujejo eno najvišjih nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, za vodno povračilo naj bi se sredstva zvišala z nekaj več kot pol milijona evrov v letu 2004 na devet milijonov evrov v letu 2016. Direktor ocenjuje, da bi zaradi sprejema energetskega zakona Dravske elektrarne lahko letno pri koncesijah prihranile med tremi in devetimi milijoni evrov.
Franc Franjo Golob izrazi skepso, da bi povišan dobiček Dravske elektrarne vložile v investicije. Direktor Tumpej je namreč dejal, da bi se to lahko zgodilo.
Župan občine Radlje ob Dravi, Alan Bukovnik, pa predvsem izpostavlja, da bi dravske elektrarne morale povrniti več denarja okoliškim občinam zaradi povzročitve degradacije okolja.
Alan Bukovnik tudi izpostavi neskladje med razdelitvijo sredstev iz proračuna, natančneje iz vodnega sklada, za katera trdi, da so bila večinsko namenjena savskim elektrarnam.
Pod pismo županov sta se podpisala tudi poslanca Združene levice Franc Trček in poslanec Desusa Uroš Prikl, ki sta na sestanku z župani poudarila, da takšen zakon odvzema sredstva že tako podhranjeni regiji. Stranka Desus je tudi napovedala, da se bo glasovanja o predlogu koalicijske partnerice, SMC, vzdržala.
Za zaključek Offsajda Gorazd Marinček izpostavi, da ta zakon ne ponuja nobenih dolgoročnih ukrepov, in poudari, katere ukrepe bi zakon moral vsebovati.
Dodaj komentar
Komentiraj