Razširi PCT, ustavi virus?

Vlada je po svoji stari navadi v soboto, po dopisni seji, objavila nov odlok, ki bo začel veljati že v sredo. Odlok razširja dejavnosti, pri katerih morajo zaposleni in včasih tudi obiskovalci izpolnjevati pogoj PCT. Po novem je tako pogoj cepljen, tedensko testiran ali prebolevnik obvezen za vse zaposlene in vse samozaposlene. Isti pogoj bo zahtevan tudi za dostop do skoraj vseh storitev. Torej ne več zgolj za tiste dejavnosti, pri katerih so delavci pri opravljanju svojega poklica nenehno v stiku z ljudmi, kakor je veljalo do sedaj. Testiranje je treba opraviti enkrat tedensko, zadostuje tudi hitri test, plačati pa ga je dolžan delodajalec. 

Delodajalske organizacije v času dolgega pripravljanja vladnih ukrepov niso skrivale ostrega nasprotovanja temu, da bi one nosile finančno breme testiranj. A bolj kot moč sindikatov je vladno odločitev, potem ko je država sklenila, da ne bo plačevala hitrih testov, narekovala obstoječa delovnopravna zakonodaja. Ker je ukrep PCT ukrep varnosti in zdravja pri delu, so zanj odgovorni delodajalci. Nekatere delodajalske organizacije sicer še vedno trdijo, da so vsi imeli možnost cepljenja in je bila torej odklonitev cepljenja njihova odločitev. A kot pove Branko Meh iz Obrtne zbornice Slovenije, to ni edina pot.

izjava

Sami pa si bodo morali stroške testiranja plačati uporabniki storitev. PCT bo torej potreben za udeležbo pri vseh dejavnostih razen tako imenovanih nujnih storitvah. Pogoja PCT tako ne bodo zahtevali v lekarnah in prodajalnah, ki večinoma prodajajo živila. A ko so te trgovine del trgovskih centrov, še vedno velja pogoj PCT. Druga kategorija izjem se nanaša na, po vladnem mnenju, nujne službe; PCT tako ni obvezen za vse zaposlene, ki skrbijo za nujno medicinsko pomoč ali pa zagotavljanje javnega redu in miru ter varnosti in obrambe. Tretja skupina izjem je povezana z mladostniki. Sem spadajo otroci do 12 let in starši, ki bodo svoje otroke peljali v izobraževalno ustanovo, glasbeno šolo ali k zdravniku. Dijakom in učencem za vstop na bus ali vlak prav tako ne bo treba izpolnjevati pogoja PCT. V teoriji naj bi bila razširitev pogoja PCT med ljudmi sicer kar priljubljena; po raziskavi Mediane na malem vzorcu 711 ljudi jih je 63 odstotkov podpiralo širitev pogoja PCT. Hudič oziroma dejansko strinjanje z razširitvijo se seveda skriva v detajlih. 

Dostop do hrane je tako v odločbi dovoljen vsem. No, pravzaprav ne: odlok vsem omogoča dostop do trgovin z živili. Direktor CNVOS-a, Zavoda center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Goran Forbici pojasni, kako vlada s svojo odločbo, da je za obisk dobrodelne organizacije potrebno izpolnjevati pogoj PCT, diskriminira revne. 

izjava

Mreža nevladnih organizacij tako predlaga, da se med izjeme vključijo vsi načini, na katere ljudje pridobivajo hrano, torej tudi vstop v humanitarna skladišča. 

Forbici izpostavi še druge skupine, ki jim nevladna društva zdaj ne bodo mogla pomagati, ker ne izpolnjujejo pogoja PCT. 

izjava

To, da stroškov testiranja ne plačuje država, pa ne pesti le delodajalcev, ampak tudi nevladne organizacije. Pogoj PCT bo verjetno zmanjšal število prostovoljcev, saj se nekateri ne bodo želeli cepiti ali plačevati testiranja, da bi lahko opravljali prostovoljsko delo. Forbici tako opomni, da so nevladne organizacije v težki situaciji, ko iščejo sredstva, da bi prostovoljcem financirala testiranje. 

izjava

Tako kot v številnih drugih delodajalskih organizacijah, na primer trgovinski zbornici, tudi v združenju obrtnikov opozarjajo na visoke stroške, povezane z rednim testiranjem na delovnem mestu.

izjava

Veliko ugodnejša bi bila zato uvedba samotestiranj. Še enkrat Branko Meh.

izjava

Poleg omenjenih sprememb odlok tudi skrajšuje čas, ko oseba velja za prebolevnika. Po novem odloku si prebolevnik šest mesecev od dne pozitivnega testa in ne več osem. Odlok uveljavlja tudi nošenje mask v notranjih prostorih brez izjem in zunaj, če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra razdalje. Odlok pa, tako Forbici, vso odgovornost za zamejitev pandemije prenaša na posameznika. 

izjava

Vprašanje je torej, ali bodo sprejeti odloki dejansko primorali necepljene k cepljenju kakor časovno in cenovno ugodnejši rešitvi, ki od posameznika ne zahteva tedenskega testiranja, in tako pospešili pot do precepljenosti. Ali pa bo tak ukrep le še okrepil nezaupanje ljudi do vlade in s tem do stroke, ko obe trdita, da je cepljenje najboljša rešitev iz pandemije, in ne bo pospešil slovenske precepljenosti. Tu je še vprašanje učinkovitosti ukrepov, glede na to, da so pogoj PCT do sedaj npr. gostinci preverjali zgolj ustno, zaradi česar se je bilo o tem seveda lažje zlagati. Nad vsem pa se dviga dejstvo, da je novi koronavirus v zdaj prevladujoči različici delta skoraj tako nalezljiv kot ošpice in da se trenutno okuži več kot tisoč ljudi na dan, ta številka pa se od sredine poletja podvoji vsaka dva tedna. Ukrepe torej vlada sprejema, ko je epidemija ponovno v vzponu, za kriterij nadaljnjih omejitev pa si je izbrala zadnje mogoče merilo, torej zasedenost postelj na intenzivni negi.