Recikliramo, ko drugi nočejo
Minister za okolje in prostor Jure Leben je včeraj ob obisku Regijskega centra za ravnanje z odpadki v Ljubljani pred kupom smeti izjavil, citiramo: "Slovenija se trenutno utaplja v odpadkih." Konec citata. Zaradi spora med državo in družbami za ravnanje odpadkov se v tovrstnih centrih še kar kopičijo odpadki, zaradi česar je Leben napovedal sprejetje interventnega zakona o odvozu odpadne embalaže in sveč. Ta predvideva, da bo Ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo denar in pripravilo razpis za odvoz odpadkov, z izterjavo morebitnih kršiteljev pa se bodo ukvarjali kasneje.
Jure Leben, ki je moral v prejšnjem mandatu kot sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo dati prednost drugim prioritetam, je že kot kandidat za ministra napovedal boj proti odpadni plastiki. Na zaslišanju pred matičnim odborom Državnega zbora je povedal: "Podpiram popolno ukinitev plastičnih vrečk. Čim prej." Pri tem je minister iz vrst SMC očitno dobil partnerja. Občina Ankaran je Ministrstvu za okolje in prostor predlagala sodelovanje, s katerim bi postala poskusna občina povsem brez plastičnih vrečk.
Večina občinskih svetnikov se je strinjala s predlogom župana Gregorja Strmčnika, ki je poudaril poseben pomen takšnega ukrepa za najmlajšo slovensko občino zaradi njene priobalne lege in bližine krajinskega parka Debeli rtič.
Priobalna lega pa pomeni tudi, da občina ne more sama skrbeti za morje brez plastike. Tega ne more zagotoviti niti država sama, kot je postalo jasno maja letos, ko se je vzdolž slovenske obale nabralo več kot dvajset kubičnih metrov smeti, ki so jih nato odstranili prostovoljci in pristojni organi. Tako je o virih smeti za Kultivator dne 4. maja govoril Štefan Trdan z Inštituta za vode Republike Slovenije.
Povezavo do te oddaje lahko najdete v spletnem prispevku današnjega OFFsajda. Trdan je, tako kot Vicky Cann iz raziskovalne nevladne skupine Corporate Europe Observatory, podpornik obdavčitve plastičnih vrečk, ki jo predvideva tudi strategija Evropske komisije na področju ravnanja s plastičnimi odpadki. Njena organizacija je letos pripravila poročilo o evropskem boju s plastično embalažo, pri čemer so opozorili na pritiske lobijev. Ugotovitve je predstavila za OFFsajd 29. marca letos.
Po podatkih Evropske komisije le pet odstotkov proizvedene plastične embalaže ostane v gospodarskem ciklu, ostalo se izgubi po zelo kratki prvi uporabi. Skoraj 70 odstotkov plastike se zavrže in konča na odlagališčih in v sežigalnicah. V uspeh pri morebitni izvedbi predlaganega pilotnega projekta župan Strmčnik verjame predvsem zaradi majhnosti občine, majhnega števila nakupovalnih centrov in ustreznih logističnih poti.
Če bi Slovenija na državnem nivoju prepovedala plastične vrečke, bi se pridružila številnim afriškim in azijskim državam, ki so tak ukrep že sprejele. V Evropski uniji tovrstne iniciative dobivajo zagon v večini držav članic. Prepovedane so bile že v Franciji in Italiji, podoben ukrep pa napovedujejo tudi drugod.
Okoljska zavest prebivalcev Ankarana je povezana tudi z Debelim rtičem, ki so ga svetniki občine junija letos z odlokom določili za krajinski park. S tem so ga zaščitili pred načrtovanimi gradbenimi posegi v krhko in biotsko raznoliko okolje.
Italijanska vlada je namreč nameravala leta 2013 v zamejnih Žavljah pod blagoslovom Bruslja zgraditi nov plinski terminal. Podobne načrte je imela tudi vlada Alenke Bratušek, ki je plinski terminal koprske luke načrtovala nad letoviščem Rdečega križa za otroke in mladino. Poleg tega so bili že leta 1994 v državnem prostorskem načrtu pripravljeni tudi načrti za pozidavo območja Debelega rtiča z novimi turističnimi kompleksi. Ker država do zdaj ni storila dovolj, so prebivalci Ankarana zadevo vzeli v svoje roke, pove župan Strmčnik.
Država je v prostorskem načrtu, sprejetem leta 2010, predvidela tudi izgradnjo letoviškega kompleksa za slovenske vojake in njihove družine na kmetijskih površinah ankaranskih kmetov. Brez sodelovanja občinske skupnosti in proti volji občanov.
Seveda pa v času prihajajočih lokalnih volitev mnogi ne delijo navdušenja nad občinskim predlogom Ministrstvu za okolje in prostor. Nekatere liste v ankaranskem občinskem svetu so župana, ki letos kandidira za ponovni mandat, obtožile, da podobno kot koprski sosed z napovedjo le nabira politične točke. Čisto okolje in trajnostno naravnana prihodnost sta pogoj za kakovostno življenje občank in občanov, jim odgovarja župan Strmčnik.
Dodaj komentar
Komentiraj