Referendum o reformi ustave in vladi Mattea Renzija
Predlog ustavne reforme v Italiji je bil na referendumu zavrnjen s 60 odstotki glasov proti. Reforma je med številnimi spremembami skušala zmanjšati moč senata, ki ima sedaj izenačene pristojnosti s spodnjim domom. Glavni argument za spremembo strukture in pristojnosti senata je bila poenostavitev zakonodajnih postopkov. Kritiki pa so medtem opozarjali, da spremembe ne bi povečale učinkovitosti delovanja zakonodajne veje oblasti, in izpostavljali možnost povečanja koruptivnosti. Pojasni Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV iz Italije:
Predmet kritike pa je bil tudi volilni zakon, ki je bil sprejet lani in opredeljuje povečanje moči zmagovalne stranke. Stranka, ki zmaga na volitvah, po trenutnem zakonu dobi 55 odstotkov sedežev v spodnjem domu. Četudi so se pomisleki glede dotičnega zakona pojavljali že pred izidom referenduma, sta kampanji obeh strani ustavno reformo in volilni zakon povezovali. Zato bo z zavrnitvijo ustavne reforme verjetno spremenjen tudi volilni zakon.
A kampanja pred referendumom se je bolj kot na sam predlog reforme osredotočala na druge segmente. Med temi je bila v ospredju predvsem politična kariera sedanjega premierja Mattea Renzija, ki je nadaljevanje svojega mandata pogojeval s sprejemom reforme. O čem točno so volivci odločali na referendumu in kdo je zmagovalec, zopet razloži Mojca Širok.
Renzi se je z nasprotovanjem soočal tudi v lastni stranki. Že v začetku oktobra se je znotraj Demokratske stranke oblikovala skupina, ki je pod vodstvom Piera Luigija Bersanija in Massima d’Alema problematizirala Renzijeve načrte ustavne reforme. Obtožili so ga samodržnega načina vodenja stranke in vpeljevanja sprememb, za katere ni širšega strankarskega soglasja. Renzijevo povezovanje uspeha referenduma z lastno politično prihodnostjo je tudi zanje pomenilo priložnost za obračun z voditeljem, kot pojasnuje Nicola Chelotti, profesor političnih znanosti:
Nasprotovanje Renzijevim reformam je istočasno prihajalo tudi s strani drugih strankarskih voditeljev in političnih veljakov. Silvio Berlusconi je Renziju odrekel podporo, prav tako bivši italijanski premier Mario Monti. Ozadje njune odločitve pojasni Chelotti:
Renzijev vzpon na oblast stranke je sicer spremljala velika podpora volilne baze. Zgodbo Renzijevega vzpona na oblast demokratske stranke in nato države pojasni Širok:
Renzi je po zavrnitvi referenduma napovedal odstop, a se je bolj kot na svojo politično kariero nanašal na vlado. Da izid referenduma ni v celoti zapečatil usode Renzija, pojasni James Newell z Univerze v Salfordu:
Ne glede na izid referenduma pa v Italiji ostaja močno prisotna tendenca personificiranja politike, ki jo pooseblja tako zgodba Renzijevega vzpona kot sam predlog reforme. S komentarjem o personifikaciji politike današnji offsajd zaključi Newell:
Offsajd sta pripravila vajenka Neja in Tit.
Dodaj komentar
Komentiraj