Reforma reformiranega poljskega pravosodja
Poljski parlament je po hitrem postopku sprejel predlog vladajoče stranke Zakon in pravičnost o preklicu sprememb zakonodaje, ki ureja delovanje poljskega vrhovnega sodišča. Julija letos je namreč na Poljskem v veljavo stopila nova zakonodaja, ki je zmanjšala starost, ob kateri se morajo upokojiti vrhovni sodniki, s 70 na 65 let. Takrat se je bilo prisiljenih upokojiti več kot dvajset sodnikov. Nova zakonodaja je predvidevala tudi, da bo nove vrhovne sodnike postavljal sodni svet, ki ga imenuje parlament. Vmešavanje vladajoče stranke v avtonomijo sodstva je Evropsko unijo zmotilo že januarja 2016, ko so sprožili preiskavo o tem, ali je delovanje Poljske skladno z načeli vladavine prava. Decembra 2017 je Evropska komisija sprožila postopek proti Poljski, pri čemer se je sklicevala na sedmi člen Lizbonske pogodbe.
Stranka Zakon in pravičnost se je pred Evropsko unijo ves čas zagovarjala, češ da z reformami skušajo sodstvo očistiti ostankov komunizma. Septembra letos pa je Evropska komisija sprožila nov postopek pred Evropskim sodiščem. Oktobra je sodišče razsodilo, da mora Poljska takoj ustaviti prisilno upokojevanje sodnikov vrhovnega sodišča in jih vrniti na delo. Poljska vlada je nemudoma ukrepala z vrnitvijo upokojenih sodnikov na njihova mesta, sedaj pa ureja še zakonsko plat rešitve.
Sprememba zakonodaje je, kot pojasni Marcin Zaborowski, sodelavec možganskega trusta Višegrad Insight, privedla do zastoja dela na vrhovnem sodišču.
Nekateri sodniki in sodnice, med njimi predsednica sodišča Malgorzata Gersdorf, nove zakonodaje niso upoštevali, ker naj bi bila protiustavna, in so vseeno prišli v službo. Poljska ustava namreč zagotavlja, da so vrhovni sodniki zaposleni za nedoločen čas in da se jih ne da odstaviti. Stranke Zakon in pravičnost pri implementaciji sprememb to ni motilo. Kot je razložil Lukasz Pawlowski s spletnega portala Kultura Liberalna v OFFsajdu julija letos:
Pritiski Evropske unije na Poljsko trajajo vse od januarja 2016 in so se začeli kmalu po tem, ko je bila vzpostavljena konzervativna vlada. Potek dogajanja predstavi Zaborowski.
Decembra lani je Evropska komisija sprožila postopek proti Poljski, pri čemer se je sklicevala na sedmi člen Lizbonske pogodbe. Slednji omogoča odvzem določenih pravic članicam EU, če te kršijo katero od osnovnih človekovih pravic. Ob soglasju vsaj štirih petin članic EU, to je 22 držav, bi bila tako Poljski odvzeta pravica do glasovanja v Evropski uniji. Do glasovanja držav članic ni prišlo, izveden je bil le prvi del sedmega člena, ki pomeni uradno opozorilo Poljski. Več Zaborowski.
Evropska komisija je julija in avgusta zaradi sprejetega zakona poljskim organom poslala opomin, ker pa se ti niso ustrezno odzvali, je komisija zadevo predala sodišču. Septembra je tako komisija sprožila postopek proti Poljski na Evropskem sodišču, slednje pa je oktobra razsodilo, da je sprememba zakonodaje v nasprotju s temeljnimi demokratičnimi vrednotami, posebej z načelom neodvisnosti sodstva. Sodišče je tako Poljski naročilo, da naj ustavi vse postopke, povezane z imenovanjem sodnikov, in da naj prisiljeno upokojene sodnike ponovno imenuje na delovna mesta. Zaborowski pojasni, kako je to vplivalo na odločitev vladajoče stranke o vložitvi predloga o vnovični spremembi zakonodaje.
Zaborowski za zaključek današnjega OFFsajda podaja dvom o tem, da bo s spremembo zakonodaje vladajoča stranka Zakon in pravičnost prenehala s poskusi podjarmljanja poljskega pravosodja.
OFFsajd je pripravil vajenec Virant.
Dodaj komentar
Komentiraj