Parlament Federacije Bosne in Hercegovine je sprejel nov zakon o delu. Vladajoča koalicija ga označuje za enega izmed ključnih reformnih ukrepov, na podlagi katerih bo federacija dobila nov sveženj pomoči s strani Mednarodnega denarnega sklada in s katerimi se ji odpira pot proti Evropski uniji. V Republiki Srbski, ki je v procesu sprejemanja podobnega zakona so s spomladanskimi protesti proti zakonu zaenkrat sprejetje uspeli ustaviti. V federaciji, kjer so sprejemanje zakona prav tako spremljali protesti in ostre kritike sindikatov in civilne družbe, ki se jim je pridružil tudi del parlamentarne opozicije, pa pritisk javnosti ni zadostoval.

Nasprotniki poudarjajo, da zakon močno omejuje delavske pravice. Đevad Hađić, predsednik Sindikata srednjega in visokega šolstva, vzgoje, znanosti in kulture, izpostavi nekatere najbolj problematične aspekte zakona:

Izjava

Selvedin Šatarović iz Sindikata osnovnega šolstva in vzgoje pa izpostavi še nekatere druge sporne ukrepe:

Izjava

Poleg naštete vsebine pa je bil problematičen način sprejemanja zakona. Zakon je bil namreč sprejet brez usklajevanja z Ekonomsko-socialnim svetom. Postopek sprejemanja opiše Šatarović:

Izjava

Zveza samostojnih sindikatov BiH bo zato skušala zakon izpodbijati na več načinov, vključno z vložitvijo zahteve za ustavno presojo. Hađić podrobneje pojasni akcijski plan, ki so ga sprejeli sindikati:

Izjava

Bosensko-hercegovska politična elita trdi, da so tovrstne reforme del zahtev Mednarodnega denarnega sklada za dodelitev novega svežnja pomoči. Podobno naj bi za nadaljnje približevanje Evropski uniji zahtevala tudi Evropska komisija. Mnogi pa poudarjajo, da je trg delovne sile v državi tudi po mnenju mednarodnih institucij že dovolj fleksibilen in da je novi zakon nastal na domačih tleh. Tudi Đevad Hađić trdi, da zahteve Mednarodnega denarnega sklada niso vključevale ukrepov, ki jih uvaja novi zakon, in celo, da so bile zahteve usmerjene v drugo stran, torej k uveljavitvi evropskih standardov glede zaščite delavcev:

Izjava

Kljub temu pa takšna razlaga ni splošno sprejeta. Šatarović trdi, da se je tekom postopka sprejemanja zakona pokazalo, da imajo prste vmes mednarodne institucije, kljub temu pa prizna, da njihova vloga ni povsem jasna:

Izjava