Ribiči in ribari
Konec prejšnjega tedna je več hrvaških medijev poročalo, da naj bi se Slovenija in Hrvaška dogovorili o ribolovnih pravicah. Stranka Socialni demokrati, ki pričakuje, da se jim bodo pridružile tudi ostale stranke KUL, zahteva sklic seje parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, ki pa naj bi potekala za zaprtimi vrati.
Vir govoric je hrvaški portal morski.hr, ki je konec minulega tedna sklicujoč se na anonimne ribiče poročal o sestanku hrvaške ministrice za kmetijstvo Marije Vučković in ministra za zunanje zadeve Gordana Grlića Radmana z lokalnimi, večinoma savudrijskimi ribiči. Ribiči, ki so bili po trditvah portala prisotni na sestanku, so izdali, da se strani dogovarjata o rešitvi vprašanja pomorske meje, tako da bi lahko 25 izbranih slovenskih ribičev ribarilo tudi znotraj hrvaških teritorialnih voda do Umaga, 25 hrvaških ribičev pa tudi znotraj slovenskih do Kopra.
Kot je povedal ribič iz Umaga Daniele Kolec, ki se je sestanka udeležil, mu ministra nista znala odgovoriti na konkretna vprašanja o tem, kako se bo sporazum izvajal: na primer, katera pravila ribarjenja naj bi veljala na katerem območju, kako si bosta državi razdelili pristojnosti nadzora, in podobno. 25 ribičev z vsake strani je predvideval že Sporazum o prometu in sodelovanju med državama iz leta 1997. Že takrat je bilo predvideno, da bi lahko državi vzajemno omogočili ribolov na svojem obmejnem območju na morju tudi ribičem, ki imajo stalno prebivališče ali sedež gospodarske družbe na obmejnem območju druge države.
Vendar do implementacije sporazuma Drnovšek-Račan, ki je sledil, nikdar ni prišlo, saj ga hrvaški Sabor ni želel ratificirati in se državi do danes nista zedinili o vprašanju morske meje in s tem tudi meje teritorialnih voda. Prav s tem vprašanjem naj bi se ukvarjal novi tajni sporazum. Prav tako se do sedaj ni izvajal prvotni sporazum, torej Sporazum o prometu in sodelovanju, ki je sodelovanje obravnaval širše in se vprašanja teritorialnih voda ni dotikal. Kasneje so namreč Hrvati razglasili izključno gospodarsko cono, ki bi se lahko po takratnem sporazumu obravnavala kot obmejni morski pas. Izključna gospodarska cona namreč obsega širše območje od teritorialnih voda. Ekonomska cona sega 200 navtičnih milj od vodne linije, teritorialne vode države pa le 12 milj. Razloge, zakaj niti v širšem območju, torej ne v teritorialnih vodah, ni prišlo do sodelovanja, pojasni Aleš Bolje, vodja službe za svetovanje ribičem pri Zavodu za ribištvo.
Kot je pojasnil vodja pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha, bi morebitni nov bilateralni sporazum med državama, o katerem je govora, najverjetneje v celoti ali delno razveljavil Sporazum o prometu in sodelovanju, čeprav ta ne zadeva teritorialnih voda. Glede na izid slovenske tožbe na arbitražnem sodišču in predvidevanje, da Hrvaška najbrž nikdar ne bo priznala sodbe arbitražnega sodišča, pridejo po mnenju Pavlihe v poštev druge neformalne metode implementacije prvotnega sporazuma.
Če je vprašanje razrešitve meje med državama nedvomno pomembno zlasti s pravnega vidika, pa naj bo ta rešitev še tako neformalna, je pomembnost razrešitve za slovenske in hrvaške ribiče bolj vprašljiva. Daniele Kolec je bil po lastnih besedah na sestanku ribičev iz Umaga in Savudrije z ministri hrvaške vlade edini, ki je novemu sporazumu nasprotoval.
Sogovornik morebitni interes za ribolov v slovenskih teritorialnih vodah prepoznava le pri nekaterih kočarjih, se pravi ribičih, ki mreže vlečejo po dnu.
Podobno velja tudi na slovenski strani, meni strunjanski ribič Nevio Vižintin.
Sicer interesa za ribolov v tujih teritorialnih vodah zares ni, meni Vižintin.
V slovenskem morju so denimo leta 2020 beležili izjemen ulov tigrastih kozic, ki se lovijo prav s kočarjenjem. Več Bolje.
Vendar zaradi pretiranega izkoriščanja bioloških kapacitet morja prihaja tudi do manj predvidljivih izidov ribolova.
Kot je pojasnil Vižintin, bi ribičem bolj kot domnevna širitev območja ribolova pomagala začasna, vsaj enoletna prepoved kakršnegakoli ribolova, da bi se življenje v morju lahko obnovilo. Medtem pa bi ribičem morali zagotavljati denarno pomoč za preživetje.
Dodaj komentar
Komentiraj