Potem ko je prejšnji teden britanski premier David Cameron uspel pri sklenitvi dogovora za poseben status Združenega kraljestva v Evropski uniji, se je že resno lotil tudi kampanje za obstanek znotraj EU. O tem bodo na Otoku odločali 23. junija, in sicer na referendumu, ki ga je Cameron obljubil že v času svoje predvolilne kampanje. V dvodnevna pogajanja v Bruslju se je Cameron podal odločno:

Izjava

Poglejmo, kaj je dosegel. Moto EU, ki pravi da je ta “vedno bližja unija med ljudstvi Evrope” od sedaj naprej ne velja za Združeno kraljestvo. To je bilo jasno že do sedaj, ni pa bila formulacija tega sporočila tako odločna, kot je v novem sporazumu, v katerem je eksplicitno zapisano, da se kakršnekoli omembe večje povezanosti Unije ne navezujejo na Združeno kraljestvo in da si to ne želi nadaljnje politične integracije. Najbolj javno vidne spremembe pa so tiste, ki se tičejo socialne zaščite, ki je dostopna migrantom. V skladu z dogovorom bodo evropski državljani, ki bodo prišli delat v Združeno kraljestvo, morali biti zaposleni 4 leta, preden bodo lahko dobili socialno podporo, vezano na delo. Cameron je popustil pri točki, ki določa, za koga bo ta zamrznitev veljala, in sicer bo stanje za že prisotne migrante ostalo enako, sprememba pa bo zadela vse, ki še pridejo v državo. Govora je bilo tudi o otroških dodatkih, in sicer za otroke migrantov, ki živijo izven Združenega kraljestva. Ti dodatki bodo po novem dogovoru prilagojeni glede na življenjski standard države, v kateri otrok dejansko živi.

Izjava

Nov poseben status Združenega kraljestva sicer ni nekaj, kar bi si Cameron priboril v zadnjih dneh, ampak obstaja že dlje časa, sedaj je morda samo pridobil še nekaj novih privilegijev, ki se, kot že omenjeno, vežejo predvsem na omejevanje pravic priseljencev. Tovrsten napad na pravice pa ni samo odsev Cameronove ksenofobije, ampak gre za vzorce politik, ki jih zagovarja tudi na domačih tleh. O širših namenih John Weeks, profesor na  londonski School of Oriental and African Studies.

Izjava

Medtem ko omejevanje socialnih pravic, predvsem za migrante, ni nekaj novega, pa se postavlja vprašanje, kako je pogajanje o posebnem statusu posamezne države mogoče v uniji držav, ki si prizadevajo za nadaljnje, tudi politično povezovanje in skupno delovanje. Pojasni Matej Accetto, strokovnjak za evropsko pravo:

Izjava

Politična realnost, v kateri deluje Cameron, je taka, ki mu omogoča tovrstno pogajanje, medtem ko smo v zadnjem letu dobro videli, kaj evropska realnost pomeni za nekatere druge države EU. Weeks razloži, kaj je tisto, kar Cameronu omogoča pogajanja in celo doseganje določenih rezultatov, medtem ko je lanski primer Grčije pokazal precej drugačno sliko:

Izjava

Cameron je s svoje privilegirane pozicije v državi in v EU ponosen na svoje dosežke in je prepričan, da bo dogovorjeno dovolj, da zbere zadostno podporo za obstanek v EU. Izkazalo pa se je, da največja Cameronova težava niti ni bilo pogajanje v Bruslju, ampak je to vedno bolj jasno pomanjkanje podpore v njegovi lastni stranki. Londonski župan Boris Johnson, torijski kolega in potencialni naslednik na premierskem stolčku, je tako izjavil, da obstoja v EU nikakor ne more podpreti in da se bo pridružil kampanji proti, čeprav ni niti prepričan, kako se ta imenuje.

Izjava

Kljub temu da ga po lastnih besedah boli srce, je torej odločitev jasna - nastopil bo proti načrtu, ki ga zagovarja Cameron. Ta razdor glede teme izstopa iz Unije sega globoko, do strankarske baze. Raziskava britanskega časopisa Guardian je namreč pokazala, da članstvo v veliki večini lokalnih strankarskih pisarn ne podpira Cameronove odločitve, da bo zagovarjal obstoj v EU. Težave se torej kažejo pri poslancih - že skoraj polovica naj bi nasprotovala Cameronu, in članstvu. A kaj zares stoji za odločitvijo Johnsona, ki je že napovedal, da ne bo ponovno kandidiral za londonskega župana, da Cameronu obrne hrbet? Da so v igri višje funkcije, razloži Weeks.

Izjava

Oba, Cameron in Johnson, očitno vodji dveh torijskih frakcij, veliko tvegata s svojima odločitvama za oziroma proti obstanku v EU. A ne glede na notranjepolitične spremembe ali razdore v posameznih strankah bo do referenduma junija prišlo, posledice pa bodo najprej vidne predvsem na ravni EU. Do izstopa ene izmed držav namreč v njeni zgodovini še ni prišlo, jasno ni niti, po kakšnem postopku se to zna zgoditi v primeru, da Britanci izglasujejo izstop. Več o tem Accetto.

Izjava

In kaj o možnosti britanskega izstopa pravijo predstavniki EU? Evropski komisar za finance Pierre Moscovici je izjavil, da komisija ne pripravlja nikakršnega plana B za primer izstopa, saj še vedno trdno verjame v plan A, torej Združeno kraljestvo kot del združene EU. Da te združenosti ali sloge že dolgo ni več, dokazujejo vsi privilegiji, ki jih Združeno kraljestvo že ima, in dodatni, ki še prihajajo. Kaj bo na koncu odločilo o usodi EU in koliko glavobolov bo referendumski rezultat povzročil, pa bo jasno v naslednjih mesecih.