Sanacija bank na evropskem sodišču
Včeraj smo dočakali odločitev Sodišča Evropske unije v sporu med Banko Slovenije in lastniki izbrisanih delnic in podrejenih obveznic slovenskih bank. Spor je bil konec leta 2014 sprožen pred slovenskim ustavnim sodiščem. To je za mnenje vprašalo Sodišče Evropske unije. Pravno mnenje tega sodišča sicer ni zavezujoče, a naše sodišče in tudi ustavna sodišča v drugih evropskih državah ga bodo skoraj gotovo upoštevala. Sodba je namreč pritegnila precej pozornosti, še posebej v Italiji, ki jo podobna sanacija bank še čaka.
Osnovna težava pri reševanju bank je, da je pomembne banke z veliko komitentov praktično nemogoče poslati skozi stečajni postopek. To bi namreč pomenilo, da varčevalci v banki ne bi mogli do svojega denarja. Prišlo bi tudi do težav pri denarnih nakazilih in kreditiranju za podjetja. Ko banka ne ustreza več kapitalskim zahtevam, ki jih določata zakon in centrala banka, se zato države po navadi odločijo za dokapitalizacijo. Drugače namreč tvegajo naval na banke, zaradi katerega bi morala banka prenehati z poslovanjem.
Takoj po začetku krize leta 2008, so države banke reševale po sistemu bail-out. To pomeni, da so države banke dokapitalizirale z direktno denarno injekcijo davkoplačevalskega denarja. Vsaj v Evropi je to ponavadi pomenilo tudi nacionalizacijo bank. Ob reševanju grških in predvsem ciprskih bank pa je Evropska unija ubrala drugačno pot - tako imenovano bail-in dokapitalizacijo. Pri reševanju bank so uporabili načelo deljenja bremen med upniki banke in državo. V primeru ciprskih bank so tako del bremena nosili vsi, ki so imeli depozite, višje od 100 tisoč evrov. Slovenija je bila pri uvajanju bail-in dokapitalizacije za Evropsko komisijo neke vrste poskusni zajček. Vladi Alenke Bratušek je sporočila, da morajo breme reševanja bank, če njihov kapital ne ustreza več kapitalskim zahtevam, razdeliti med lastnike različnih vrst kapitala.
Leta 2013 so bile sprejete spremembe Zakona o bančništvu. Te so skladno s priporočili Evropske komisije omogočile sanacijo bančnega sistema po sistemu bail-in. Ta sistem je predvideval delitev bremena reševanja bank glede na prednost, ki bi je bili deležni investitorji v primeru stečaja banke. Investitorji so v banke investirali preko različnih vrednostnih papirjev od navadnih in podrejenih obveznic do najbolj tveganih delnic. V primeru stečaja banke bi njeni investitorji denar izgubili glede na to, kakšno prednost ima njihov vrednostni papir. Prvi so izbrisani lastniki navadnih delnic, sledijo jim podrejene obveznice in tako naprej. Enak sistem je bil uporabljen tudi pri delitvi bremena dokapitalizacije bank.
Slovenske banke so bile leta 2013 po mnenju Banke Slovenije zrele za stečaj. Revizija, ki so jo izvedle tuje revizijske hiše, so v primeru Nove ljubljanske banke odkrile 800 milijonov veliko luknjo. Te revizije so še danes tajne in ena glavnih točk sodnega spora. Pojasnjuje Gregor Tekavec z Društva malih delničarjev:
Tajne revizije v bančnem sektorju so bile tudi predmet kriminalistične preiskave, ki je prejšnji teden potekala v Banki Slovenije in na domu guvernerja banke Boštjana Jazbeca. Vodstvo banke vztraja, da gre za dokumente v lasti Evropske centralne banke, ki jih slovenski kriminalisti ne bi smeli odnesti iz banke. Z oceno Tekavca, da je ravnanje banke glede teh revizij sporno, se strinja tudi ustavni pravnik Andraž Teršek z Univerze na Primorskem:
Na podlagi teh revizij je vlada konec leta 2013 izvedla sanacijo bank. Decembra 2013 je na podlagi spremembe Zakona o bančništvu razlastila nekaj več kot 100 tisoč imetnikov delnic in 1645 imetnikov podrejenih obveznic v skupnem znesku skoraj 600 milijonov evrov. O tem, koliko ljudi je bilo prizadetih, Gregor Tekavec:
Spor so pred ustavnim sodiščem sprožili nekateri izmed razlaščencev. Ustavno sodišče je novembra ustavilo postopek in se po navodilo obrnilo na Sodišče Evropske unije. Ta odločitev je bila objavljenja včeraj. Z njo so zadovoljni tako v Banki Slovenije kot tudi razlaščenci. Svoje videnje odločitve evropskega sodišča predstavli odvetnik Ronald Grilc, ki v sporu predstavlja Banko Slovenije:
Svojo pravico pa vidijo tudi razlaščenci. Pojasnuje Tekavec:
Z mnenjem malih delničarjev se strinja tudi Andraž Teršek:
Po mnenju malih delničarjv in Terška bo breme dokaza sedaj na Banki Slovenije. Po njihovem bo ta morala dokazati, da je bila razlastitev zaradi kritične situacije v bančnem sektorju neizogibna. V tem primeru javni interes, ki ga imajo državljani zaradi posledic, ki bi jih povzročil zlom bank, dobi prednost pred zasebnim interesom investitorjev, da zaščitijo svoj kapital. Drugačnega mnenja pa je Grilc, ki meni, da bo ustavno sodišče razsojalo zgolj o spremembah v Zakonu o bančništvu:
Sodba je vzbudila veliko pozornosti tudi v drugih evropskih državah, še posebej v Italiji. Banke v naši zahodni sosedi imajo namreč kar okoli 360 milijard slabih posojil, pri reševanju bančnega sektorja pa se je država do sedaj upirala izbrisu upnikov, k čemur Italijo sili Evropska komisija. S posledicami te sodbe za druge evropske države današnji Offsajd zaključi Teršek:
Dodaj komentar
Komentiraj