Šesti naskok na korono
Slovenska vlada je po hitrem postopku brez dejanskega dialoga s sindikati in delodajalci sprejela šesti protikoronski zakon. Ta je kombinacija podaljšanih predhodnih ukrepov in novih ukrepov, ki so namenjeni predvsem izboljšanju gospodarstva in odpravi dosedanjih pomanjkljivosti pri pomoči raznim skupinam. Poleg tega, da vladi mnogi očitajo slab socialni dialog pri sprejemanju paketa, v paketu primanjkuje pomoči za nekatera področja, npr. turizem, zaradi česar je premier Janez Janša že napovedal sedmi paket, ki naj bi pomagal izpuščenim skupinam. Prav tako se minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ne strinjajo o vprašanju zamrznitve minimalne plače, na katero sindikati ne pristajajo. V današnjem OFFsajdu tako o kvaliteti postopka sprejemanja protikoronskega paketa, njegovih pozitivnih ukrepih ter mestih, potrebnih izboljšave.
Vlada je šesti protikoronski paket, vreden milijardo evrov, sprejela po hitrem postopku. V soboto je sprejela njegov osnutek, nakar so v Ekonomsko-socialnem svetu predstavniki sindikatov in delodajalec smeli podati svoje mnenje, nato pa je bil paket danes že potrjen. Lidija Jerkič, predsednica Zveze sindikatov Slovenije, opozori, da takšen postopek ne omogoča, da bi sindikati izboljšali vladni predlog.
Pa vendar, dodaja Jerkič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije na podlagi zaveze o izboljšanju socialnega dialoga, zapisane v šesti protikoronski paket, ohranja upanje, da bo socialni dialog v prihodnje boljši. Če se komuniciranje ne bo izboljšalo, bodo razmislili o izstopu iz sodelovanja.
Podaljšani ukrep je tako subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki bo veljalo do marca. Prav tako država subvencionira čakanje zaposlenih na delo. Plače zaposlenih, ki morajo zaradi varstva otrok do petega razreda osnovne šole ostati doma, bodo prav tako še naprej subvencionirane. Enako velja za plače tistih, ki zaradi karantene doma ne morejo opravljati dela. Kar zadeva karanteno, jo bo po novem lahko odredil tudi osebni zdravnik. Jerkič našteje ukrepe, ki so po njenem mnenju pozitivni.
Jerkič opozori, da zakon vseeno ne rešuje problematike vseh ljudi, ki so se znašli na čakanju na delo.
Med novimi ukrepi pa so dodatni načini pomoči podjetjem, med drugim povračilo fiksnih stroškov lastnikom podjetij, katerih prihodek se je zmanjšal za 40 odstotkov ali več v primerjavi z lanskim letom. Država lahko tako subvencionira stroške, kot so mesečne plače, najem prostorov, amortizacija strojev ali stroški elektrike, in to mesečno do višine 1,2 odstotka letnega prihodka podjetja. V primeru, da ta podjetja poslujejo v objektih v lasti lokalne skupnosti ali države, pa jim do konca leta ni treba plačevati najemnine. Ostaja tudi moratorij na kredite, tako za podjetja kot posameznike, ki bo veljal še eno leto. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije je ukrepe, na primer povračilo fiksnih stroškov, pohvalil, češ da vzdržujejo likvidnost podjetij.
Jerkič predlaga, da bi država postala delna solastnica podjetij, ki bi jim izdatno finančno pomagala, ne bi pa zahtevala vrnitve sredstev.
Jerkič o tem, ali bi takšna podjetja imela pravico odpuščati takoj, ko bo minilo obdobje pandemije.
Med predlaganimi ukrepi je tudi predlog o zamrznitvi minimalne plače, ki ga podpirata minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in Združenje delodajalcev Slovenije. Člani združenja trdijo, tako generalni sekretar Smole, da se minister zaveda, “da si gospodarstvo ne more privoščiti dviga minimalne plače”. O zamrznitvi naj bi razpravljali v okviru sedmega paketa protikoronskih ukrepov. Sindikati zamrznitvi plače nasprotujejo. Jerkič opomni, da vlade nenehno nasprotujejo dvigu minimalne plače in da torej ta predlog ni posledica izrednih razmer.
Jerkič trdi, da bi zamrznitev minimalne plače posredno povzročila tudi zamrznitev vseh ostalih plač in s tem stagnacijo kupne moči.
V šestem protikoronskem paketu ni nobenih specifičnih ukrepov za pomoč turizmu in gostinstvu. Sedmi paket naj bi naslovil ravno gospodarske panoge, ki so do sedaj bile zanemarjene. Jerkič o svojih upih glede tega, katerim do sedaj ignoriranim skupinam ljudi, ne le gospodarskim panogam, bo namenjen sedmi paket.
V prejšnjem paketu je med ukrepi bila tudi razveljavitev enotne cene knjige, ki je “gotovo” prispevala k gospodarskemu okrevanju. V tokratni ediciji “zakaj oziroma kako je to del pomoči gospodarstvu in ljudem?” je v paketu tudi zvišanje kazni. Kazen za zbiranje na prostem bo z maksimalno 400 evrov narasla vsaj na 1000 evrov, lahko pa boste plačali tudi 10.000 evrov. Če pa boste spodbujali druge k druženju, morda imajo v mislih protestiranje, lahko plačate od 1500 do 15.000 evrov.
Dodaj komentar
Komentiraj